Supreme Court dismisses appeal application for leave to appeal due to failure to meet strict statutory requirements for admissibility.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicants' request for leave to appeal, ruling that their application failed to meet strict statutory requirements. The applicants argued that lower courts erred in law and procedure regarding the confiscation of property under the AVNOJ Decree, but the court found their submission lacked a specific legal issue definition. Consequently, the court held that merely listing general grounds for appeal without pinpointing the precise legal question is insufficient for admissibility.
Legislator headnote
AI generated367.a, 367.b, 370. člen ZPP: A request for leave to appeal must precisely define the disputed legal issue and specific procedural violations; general assertions of error without concrete legal characterization are inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrže.
[JEDRO]
Zakon postavlja stroge zahteve glede obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije, katerim prva nasprotna udeleženka in stranski intervenient nista zadostila. Utemeljujeta, v čem naj bi bili odločbi sodišč prve in druge stopnje napačni ter pri tem nesistematizirano mešata očitke o zmotni uporabi materialnega prava, bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka kot tudi trditve o dejstvih, ki so na revizijski stopnji, kolikor niso skladne z dejansko podlago izpodbijane odločbe, neupoštevne (drugi odstavek 370. člena ZPP). Njuna vloga se tako po vsebini pravzaprav približuje reviziji, vendar pa uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar prva nasprotna udeleženka in stranski intervenient ne moreta prepustiti Vrhovnemu sodišču.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se upravičencu A. A., rojenemu ..., umrlemu ..., vrne zaplenjeno premoženje, in sicer se mu do celote vrnejo v last nepremičnine parc. št. 1350, parc. št. 1346/1, parc. št. 1346/2, parc. št. 1347/3 in parc. št. 1347/4, vse k. o. ... (I. točka izreka sklepa). Odločilo je še, da se zahtevek predlagatelja z dne 24. 7. 2018, da je prva nasprotna udeleženka dolžna plačati odškodnino za zmanjšano vrednost vrnjenih nepremičnin, kot nedopusten zavrže (II. točka izreka sklepa).
2. Sodišče druge stopnje je pritožbe prve nasprotne udeleženke, stranskega intervenienta in predlagateljev obnove postopka zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka potrdilo.
3. Zoper sklep sodišča druge stopnje sta prva nasprotna udeleženka in stranski intervenient vložila predlog za dopustitev revizije. Pojasnjujeta, da je bilo premoženje pravnega prednika predlagatelja zaplenjeno na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 1. člena Odloka AVNOJ in ne na podlagi kazenskih sodb ter se sklicujeta na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 289/2017 z dne 15. 3. 2018. Menita, da bi morali to dejstvo sodišči prve in druge stopnje ugotovitvi po uradni dolžnosti ter uveljavljata bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena v zvezi z 2. točko tretjega odstavka 3. člena in drugega odstavka 7. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pravno pomembnega vprašanja ne oblikujeta.
4. Predlog ni popoln.
5. Po prvem odstavku 367.a člena ZPP Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP so določene stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije: stranka mora natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene (peti odstavek 367.b člena ZPP).
6. Zakon postavlja stroge zahteve glede obveznih sestavin predloga za dopustitev revizije, katerim prva nasprotna udeleženka in stranski intervenient nista zadostila. Utemeljujeta, v čem naj bi bili odločbi sodišč prve in druge stopnje napačni ter pri tem nesistematizirano mešata očitke o zmotni uporabi materialnega prava, bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka kot tudi trditve o dejstvih, ki so na revizijski stopnji, kolikor niso skladne z dejansko podlago izpodbijane odločbe, neupoštevne (drugi odstavek 370. člena ZPP). Njuna vloga se tako po vsebini pravzaprav približuje reviziji, vendar pa uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar prva nasprotna udeleženka in stranski intervenient ne moreta prepustiti Vrhovnemu sodišču. 1 Njun predlog je zato nepopoln in ga je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 367.b člen ZPP zavrglo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS II DoR 309/2021 z dne 20. 10. 2021, II DoR 237/2020 z dne 4. 9. 2020, II DoR 584/2019 z dne 24. 7. 2020, II DoR 653/2019 z dne 6. 2. 2020 in II DoR 494/2018 z dne 24. 1. 2019.