Appeal allowed: Court ruled tax fee obligation arises only if defendant's assets genuinely increase post-proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance decision, ruling that the plaintiff's appeal regarding the tax fee was valid. The plaintiff argued that the court failed to assess their ability to pay after acquiring new assets, while the lower court had incorrectly treated a request for fee waiver as a timely objection to a payment order. The court decided that the tax fee obligation under Section 15(4) of the Court Fees Act only arises if the defendant's asset base genuinely increases after the proceedings conclude, which was not the case here as the acquired assets were merely a division of pre-existing joint property.
Legislator headnote
AI generatedSection 15(4) of the Court Fees Act; Section 11(1) of the Court Fees Act: The obligation to pay court fees upon a successful partial outcome arises only if the party's asset base genuinely increases after the proceedings, ensuring the fee does not disproportionately reduce living means.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 6. 8. 2024 ugodi in se izdan plačilni nalog razveljavi.
[JEDRO]
Namen oprostitve plačila sodne takse je v preprečitvi, da okoliščine premoženjske narave tožeči stranki povzročijo nemožnost dostopa na sodišče. Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks v postopku uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, pa mora ta del takse na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 plačati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev in obročno plačilo sodne takse.
2. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožnica zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena ZPP s predlogom razveljavitve sklepa in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je naknadno obveznost plačila sodne takse po četrtem odstavku 15. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) potrebno presojati v luči strankine zmožnosti za plačilo. Sodišče prve stopnje se pred izdajo plačilnega naloga ni prepričalo o premoženjskem stanju tožnice. Vlogo tožnice (prošnjo za oprostitev plačila sodne takse) bi moralo sodišče prve stopnje obravnavati kot pritožbo zoper izdan plačilni nalog z dne 6. 8. 2024. Pridobljeno premoženje po sodni poravnavi je tožnica porabila za nakup stanovanja v katerem prebiva. Ima tudi kreditne obveznosti. Prilaga kreditno in prodajno pogodbo za stanovanje.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Po prvem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
5. Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks s sodno odločbo, v postopku delno uspe in na podlagi izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse. Plačilo takse naloži stranki sodišče prve stopnje (četrti odstavek 15. člena ZST-1).
6. Pritožnica utemeljeno graja, da bi moralo sodišče prve stopnje njeno vlogo z dne 20. 8. 2024 obravnavati po vsebini kot pravočasen ugovor zoper izdan plačilni nalog z dne 6. 8. 2024. 1 Vloge strank je treba presojati glede na njihovo vsebino, ne glede na naslov. Pritožbeno sodišče je zato smiselno upoštevalo, da je tožnica vložila ugovor zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1 iz razloga, ker taksna obveznost po četrtem odstavku 15. člena ZST-1 ni nastala.
7. Namen oprostitve plačila sodne takse je v preprečitvi, da okoliščine premoženjske narave tožeči stranki povzročijo nemožnost dostopa na sodišče. Če stranka, ki je bila oproščena plačila taks v postopku uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, pa mora ta del takse na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 plačati.
8. Vendar pa mora biti skladno z uveljavljeno sodno prakso 2 za nastanek taksne obveznosti pridobitev premoženja dejanska, premoženjske razmere po prejemu zneska pa morajo tožeči stranki omogočati, da sodno takso poravna brez, da bi takojšnje plačilo občutno zmanjšalo sredstva, s katerimi se družina preživlja.
9. Iz sklenjene sodne poravnave z dne 9. 10. 2023 izhaja, da sta pravdni stranki kot bivša zakonca zgolj določila in razdelila skupno premoženje. To pomeni, da tožnica ni pridobila novega premoženja v tem postopku.
10. Prejeti denarni znesek in vozilo, ki ju je sodišče prve stopnje zmotno upoštevalo kot (novo) pridobljeno premoženje v tem sodnem postopku, tako predstavlja le del prej skupnega premoženja, ki ga je sodišče prve stopnje že upoštevalo pri razlogih za oprostitev plačila sodne takse.
11. Obseg dejanskega premoženja tudi po koncu pravdnega postopka za tožnico ostaja nespremenjen. Po presoji pritožbenega sodišča pa četrti odstavek 15. člena ZST-1 odreja plačilo sodne takse le v primerih, ko se obseg premoženjskega stanja tožeče stranke po koncu pravdnega postopka dejansko poveča.
12. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je glede na navedeno, utemeljen. Pritožbeno sodišče drugih kršitev, ki jih preizkusi po uradni dolžnosti, ni našlo (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbi tožnice je ugodilo in ustrezno spremenilo izrek izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).
13. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.
14. V skladu s prvim odstavkom 366a. člena ZPP je o pritožbi odločila sodnica posameznica.
1 Prim. Sklep VSL I Cp 328/2020 z dne 20. 2. 2020.
2 Prim. Sklep VSL II Cp 1273/2019 z dne 7. 8. 2019, sklep VSL II Cp 1456/2018 z dne 30. 7. 2018, sklep VSL II Cp 2549/2017 z dne 29. 5. 2018.