Appeal dismissed; eviction order upheld because tenant's objection met the required standard of reasoned argumentation.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V tej fazi postopka je bila naloga prvostopenjskega sodišča (zgolj) v presoji ali toženkin ugovor izpolnjuje zahtevani standard obrazloženosti. Ugovor je obrazložen, če stranka navede dejstva, ki so pravno pomembna in za njihovo dokazovanje predlaga dokaze. Pravno pomembna so tista dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se v pravdnem postopku, ki bo sledil izpodbijanemu sklepu, izkažejo za resnična. To zahtevo je toženka izpolnila, ko je navedla, da najemnine za stanovanje, ni bila dolžna plačevati. Resničnost tega dejstva bi pogojevala zavrnitev tožbenega zahtevka. Hkrati je navedla dejstva, na katerih temelji navedeni zaključek in za njihovo dokazovanje predlagala dokaze. S tem je izpolnila tudi drugo zahtevo za zaključek o obrazloženosti ugovora. Ker je toženkin ugovor obrazložen, je prvostopenjsko sodišče pravilno z izpodbijanim sklepom razveljavilo nalog za izpraznitev stanovanja (drugi odstavek 436. člena ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 112.a člena SZ-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po toženkinem ugovoru razveljavilo nalog za izpraznitev stanovanja Pl 49/2023 z dne 22. 2. 2024, ki ga je sodišče izdalo na podlagi 112.a člena Stanovanjskega zakona (SZ-1).

2. Tožeča stranka takšno odločitev izpodbija s pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in kršitev 22. člena Ustave RS (URS). Sodišču prve stopnje očita, da ni navedlo razlogov, zakaj meni, da je ugovor obrazložen. Čeprav so trditveni in dokazni standardi ugovora nižji, se razveljavitev naloga za izpraznitev stanovanja ne more opirati na povsem nesklepčne in neresnične trditve. Zatrjevana dejstva in okoliščine niso v nikakršni zvezi s predmetom postopka, svojih trditev pa toženka tudi ne izkazuje s prav ničemer. Toženka zatrjuje nekakšen dogovor z gospodom A. A., ki pa ni tožeča stranka v tem postopku, to je družba B. d.o.o., ki je najemodajalka, katere poslovodja ali družbenik ni bil A. A., kar je razvidno iz zgodovinskega izpisa sodnega registra. Povsem nesklepčne so trditve toženke iz zadnjega odstavka ugovora, po katerem naj bi bil najemna pogodba med pravdnima strankama nična, ker naj bi se na nepremičnini nahajala nedovoljena gradnja. Tudi če bi to držalo, to ne pomeni, da je predmetni pravni posel med pravnima strankama neveljaven. Toženkin ugovor ne vsebuje takšnih trditev, da bi se smel šteti za obrazloženega. Ugovor ne bi mogel biti utemeljen niti v primeru, če bi držalo vse, kar toženka navaja v njem. Ker se sodišče ni opredelilo do ugovornih navedb, je podana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev 22. člena URS.

3. Toženka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbi uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Za to kršitev gre, kadar ima sklep takšne pomanjkljivosti glede izreka oziroma razlogov, zaradi katerih se ga ne more preizkusiti. V postopku pri ugovoru zoper plačilni nalog sodišče preizkuša obrazloženost ugovora, ne pa vsebinske utemeljenosti. Gre za preizkus z vidika pravilne uporabe materialnopravne določbe drugega odstavka 435. člena ZPP, ki predpisuje kriterije za obrazloženost ugovora. Izpodbijani sklep, ki temelji na zaključku, da je ugovor obrazložen, je v povezavi z vsebino ugovora mogoče preizkusiti. Tudi po ustaljeni sodni praksi, v primeru ocene, da je ugovor obrazložen, sodišču prve stopnje ni treba podrobneje navajati razlogov o tem, zakaj šteje ugovor tožene stranke obrazložen. Obseg obrazložitve sodne odločbe je odvisen od vrste sodne odločbe. Meritorne odločbe zahtevajo visok standard obrazložitve, sklep kot je obravnavani, ki dejansko predstavlja začetek kontradiktornega postopka med strankama, pa ne, saj se bo moralo o vseh pravno relevantnih trditvah strank izjaviti sodišče po opravljenem pravdnem postopku, ki bo sledil.

6. V tej fazi postopka je bila naloga prvostopenjskega sodišča (zgolj) v presoji ali toženkin ugovor izpolnjuje zahtevani standard obrazloženosti. Ugovor je obrazložen, če stranka navede dejstva, ki so pravno pomembna in za njihovo dokazovanje predlaga dokaze. Pravno pomembna so tista dejstva, ki lahko imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se v pravdnem postopku, ki bo sledil izpodbijanemu sklepu, izkažejo za resnična. To zahtevo je toženka izpolnila, ko je navedla, da najemnine za stanovanje, ni bila dolžna plačevati. 1 Resničnost tega dejstva bi pogojevala zavrnitev tožbenega zahtevka. Hkrati je navedla dejstva, na katerih temelji navedeni zaključek in za njihovo dokazovanje predlagala dokaze (svoje zaslišanje in zaslišanje prič). S tem je izpolnila tudi drugo zahtevo za zaključek o obrazloženosti ugovora. Ker je toženkin ugovor obrazložen, je prvostopenjsko sodišče pravilno z izpodbijanim sklepom razveljavilo nalog za izpraznitev stanovanja (drugi odstavek 436. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s tretjim odstavkom 112.a člena SZ-1). Za takšen zaključek presoja dodatnih ugovornih navedb, za katere toženka šteje, da bi lahko pogojevale zavrnitev tožbenega zahtevka, ni potrebna.

7. Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8. Ker postopek v tej zadevi še ni končan, je odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Trditve o neplačilu najemnine so bile podlaga za začetek postopka za izdajo naloga za izpraznitev stanovanja.