Appeal dismissed; medical certificate alone insufficient to justify procedural delay without specific diagnosis.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Opravičilo za zamudo roka namreč ne more temeljiti le na predložitvi zdravniškega opravičila. Navedba, da pooblaščenec zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja ni bil zmožen opravljati svojega dela, je abstraktna in ne omogoča presoje, ali je res tako. Ni se bilo mogoče prepričati o opravičljivosti zamude roka. Diagnoza oz. zdravstveno stanje pooblaščenca ni navedeno niti v nobenem izmed dveh predloženih zdravniških opravičil. Sodišče tako niti na ta način ni moglo preveriti, ali je bilo zdravstveno stanje pooblaščenca res tako, da mu je preprečevalo pravočasno vložiti revizijo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnic za vrnitev v prejšnje stanje, ki sta ga vložili zaradi zamude roka za vložitev revizije, ker nista izkazali, da sta ga zamudili iz upravičenega razloga.

2. Tožnici zoper sklep vlagata pritožbo in uveljavljata vse pritožbene razloge po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Navajata, da je sodišče ravnalo arbitrarno, ker je brez vednosti tožnic izvajalo dokaze (poziv ZZZS, da se opredeli glede upravičenosti izdanega zdravniškega potrdila), ne da bi tožnicama omogočilo, da se o njih izjavita. Nevzdržna naj bi bila tudi presoja, da nenadnost in nepredvidljivost bolezni ni izkazana, ker je izbrana osebna zdravnica pooblaščenca po mnenju zdravnika ZZZS zdravniško potrdilo izdala neupravičeno (brez osebnega pregleda), sploh ker nikjer ni določeno, da bi moral biti pooblaščenec tožnic pred izdajo potrdila obvezno osebno pregledan. Imenovani zdravnik ZZZS se ni opredelil do zdravstvenega stanja pooblaščenca, temveč le do postopka izdaje zdravniškega potrdila. Sodišče bi moralo po mnenju pritožnic neutemeljenost predloga ugotoviti po vsebini, ne le po formi, česar preko mnenja ZZZS ni moglo storiti. V primeru dvoma bi moralo izvesti narok, skleneta pritožnici, ki predlagata spremembo oz. razveljavitev sklepa.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločitev je pravilna in zakonita. Upravičenost vzroka, zaradi katerega je stranka zamudila rok za kakšno pravno dejanje in izgubila zaradi tega pravico opraviti to dejanje (116. člen ZPP), je na njen predlog, da ga lahko opravi kasneje, treba presojati strogo, saj gre za izjemo.

6. Pritožnici sta v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navajali, da je do zamude roka za vložitev revizije prišlo, ker njun pooblaščenec zaradi nenadnega in resnega poslabšanja zdravstvenega stanja ni bil zmožen opravljati svojega dela; v prvih dneh odsotnosti naj ne bi bil zmožen opravljati niti osnovnih življenjskih opravil, kaj šele tako kompleksnih pravnih dejanj, kot je vložitev izrednega pravnega sredstva. Po pozivu sodišča je pooblaščenec v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje predložil tudi zdravniško opravičilo na ustreznem obrazcu (2. odst. 115. čl. ZPP). Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da navedeno ne zadošča in ne utemeljuje vrnitve v prejšnje stanje.

7. Sodnik mora imeti možnost, da se na podlagi predloženega zdravniškega opravičila in upoštevaje druge pomembne okoliščine prepriča, ali je zamuda roka dejansko opravičljiva. 1 V konkretnem primeru pooblaščenec v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni podal nobenih konkretnih navedb v zvezi s svojo boleznijo, ki naj bi mu preprečila pravočasno vložiti revizijo. Opravičilo za zamudo roka namreč ne more temeljiti le na predložitvi zdravniškega opravičila. Navedba, da pooblaščenec zaradi nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja ni bil zmožen opravljati svojega dela, je abstraktna in ne omogoča presoje, ali je res tako. Ni se bilo mogoče prepričati o opravičljivosti zamude roka. 2 Diagnoza oz. zdravstveno stanje pooblaščenca ni navedeno niti v nobenem izmed dveh predloženih zdravniških opravičil. Sodišče tako niti na ta način ni moglo preveriti, ali je bilo zdravstveno stanje pooblaščenca res tako, da mu je preprečevalo pravočasno vložiti revizijo.

8. Pooblaščenec je dodatne navedbe v zvezi s svojim zdravstvenim stanjem sicer podal v vlogi, ki jo je sodišču posredoval po prejemu mnenja ZZZS, vendar so te navedbe podane prepozno. Pooblaščenec bi moral vse relevantne navedbe v zvezi s svojim predlogom za vrnitev v prejšnje stanje navesti v samem predlogu oz. najkasneje v odgovoru na poziv sodišča k dopolnitvi tega predloga (4. odst. 108. čl. ZPP). V nasprotnem primeru bi namreč šlo za neupravičeno podaljševanje (nepodaljšljivega) prekluzivnega roka, določenega v 2. odst. 117. čl. ZPP.

9. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen iz očitno neupravičenega razloga in ga zavrnilo (2. odst. 120. čl. ZPP). Glede na navedeno se pritožbeno sodišče ne opredeljuje posebej do preostalih pritožbenih ugovorov. Ti namreč ne morejo voditi do drugačne odločitve sodišča (1. odst. 360. čl. ZPP).

10. Pritožbo je pritožbeno sodišče zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

1 Prim. VSL sodbo IV Cp 2141/2013 z dne 28. 8. 2013, VSL sodbo II Cp 2875/2016 z dne 5. 1. 2017.

2 Prim. sodbo II Ips 626/2003 z dne 9. 12. 2004.