Court dismisses appeal on court fees, ruling separate claims require separate valuation under ZST-1.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's appeal against the first-instance court's decision to deny the court fee waiver and order payment. The appellant argued that the court failed to properly value the dispute, claiming the total claim value should have been assessed at 115,207.38 EUR. The court ruled that the appellant's request was unfounded because the two main claims (refund and mortgage cancellation) are legally distinct and must be valued separately, making the first-instance assessment correct.
Legislator headnote
AI generatedZST-1 16. in 19. člen; ZPP 41. člen: When multiple claims in a single lawsuit have different legal bases, the court must determine the value of the dispute separately for each claim, and a prejudicial question does not require valuation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V predmetni zadevi imamo opravka s tremi tožbenimi zahtevki, ki imajo različno dejansko in pravno podlago. Vmesni ugotovitveni zahtevek je prejudicialen (gre za predhodno vprašanje), zato določitev sporne vrednosti ni potrebna, od ostalih dveh zahtevkov pa je eden denarni (kondikcijski zahtevek), drugi pa nedenarni (ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožeče stranke z dne 22. 8. 2024 zoper plačilni nalog P 318/2024 z dne 1. 8. 2024 za plačilo sodne takse v skupnem znesku 3.342,00 EUR zavrnilo ter tožeči stranki naložilo plačilo sodne takse v 15 dneh.
2. Zoper izpodbijano odločitev se pritožuje tožeča stranka. V pravočasni pritožbi navaja, da je v primeru nedenarnih zahtevkov odločilna vrednost spora, navedenega v tožbi. Sodišče prve stopnje vrednosti spornega predmeta ni določilo s sklepom oziroma določene vrednosti ni preverilo na primeren način, pri odmeri sodne takse pa je zmotno uporabilo določbe 16. in 19. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1). Vrednost spornega predmeta namreč ni avtomatično enaka vrednosti premoženja, na katerega se nedenarni zahtevek nanaša, ampak gre za oceno pravnega interesa tožeče stranke. Skupno vrednost spornega predmeta je tožeča stranka določila na 115.207,38 EUR in vsebuje vrednost tako denarnega kot nedenarnega dela. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da določi vrednost spornega predmeta na 115.207,38 EUR in nato od tega zneska odmeri taksno obveznost.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pregled zadeve pokaže, da je tožeča stranka vložila tožbo, v kateri je uveljavljala ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe in plačila zneska 55.733,01 EUR ter izbris hipoteke. Kot sporno vrednost je označila 115.207,38 EUR. Iz njenih trditev kot iz samega tožbenega zahtevka izhaja, da je postavila tako ugotovitveni zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodbe o dolgoročnem deviznem kreditu, zahtevek na plačilo 55.733,01 EUR ter nadalje zahtevek na ugotovitev neveljavnosti in izbrisa vknjižbe hipoteke (izbrisna tožba), pri čemer je vrednost glavnice, ki je zavarovana s hipoteko, 190.000,00 CHF.
5. V predmetni zadevi imamo opravka s tremi tožbenimi zahtevki, ki imajo različno dejansko in pravno podlago. Vmesni ugotovitveni zahtevek je prejudicialen (gre za predhodno vprašanje), zato določitev sporne vrednosti ni potrebna 1 , od ostalih dveh zahtevkov pa je eden denarni (kondikcijski zahtevek), drugi pa nedenarni (ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja). Oba preostala zahtevka, dajatveni zahtevek na vračilo preplačanega kredita in izbrisni zahtevek po prvem odstavku 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), sta samostojna zahtevka, od teh pa je denarni zahtevek ovrednoten na 55.733,00 EUR.
6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi, s tem pa je odločilna vrednost vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 19. člena ZST-1 v zvezi z 41. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v tožbi označila zahtevek na ugotovitev ničnosti in plačila 55.733,01 EUR kot plačilo dajatvenega zahtevka in sporna vrednost v preostalem delu 115.207,38 EUR kot izbrisni zahtevek.
7. S tem je sodna taksa pravilno odmerjena, in sicer v višini 1.227,00 EUR in 2.115,00 EUR, za vsak zahtevek posebej oz. skupaj v višini 3.342,00 EUR.
8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
9. Tožeča stranka je dolžna sodno takso v znesku 3.342,00 EUR plačati v skladu s plačilnim nalogom v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje. V kolikor sodne takse ne bo plačala, sodišče prve stopnje o zahtevku ne bo odločalo, saj bo štelo, da je tožba umaknjena v celoti oziroma v kolikor bo sodna taksa plačana zgolj delno, bo odločalo zgolj o zahtevku, glede katerega bo sodna taksa plačana.
1 II Ips 303/2024 z dne 11. 4. 2024.