Appeal dismissed; costs order upheld as prior ruling on liability was already final.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Glede na citirano ureditev so pritožbeni razlogi zoper sklep o višini stroškov omejeni. Če sodišče odloči po četrtem odstavku 163. člena ZPP, namreč v odločbi o glavni stvari o stroških postopka odloči le po temelju (katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu), ko pa takšna odločitev postane pravnomočna, izda še sklep o višini stroškov. Pogoj za izdajo sklepa o višini stroškov je torej pravnomočnost odločbe o glavni stvari in o stroških postopka po temelju. Navedeno pa skladno s prepovedjo ponovnega odločanja o isti stvari (prim. drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 216. člena ZNP-1) pomeni, da v okviru odločanja o višini stroškov ni dopustno še enkrat odpirati vprašanja, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Še toliko manj v pritožbi zoper sklep o višini stroškov ni dopustno izpodbijati odločbe o glavni stvari.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje A. A. naložilo, da je dolžan Občini ... povrniti stroške postopka v znesku 373,32 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

2. Dolžnik je zoper sklep vložil pravočasno pritožbo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Ponovno podaja navedbe v zvezi s predlagano obnovo postopka. Meni, da je sodišče predlog neupravičeno zavrnilo, zato se pritožuje tudi zoper odločitev o stroških postopka. Poudarja, da se bo sodni postopek nadaljeval z novo tožbo, ki bo vložena zaradi nastale protipravne situacije.

3. Sodišče je pritožbo vročilo v odgovor predlagateljema in nasprotni udeleženki, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu četrtega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku (37. člen Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP), v zvezi s prvim odstavkom 216. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), 1 lahko sodišče v sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, odloči le, katera stranka (oziroma v nepravdnem postopku udeleženec) krije stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

6. Glede na citirano ureditev so pritožbeni razlogi zoper sklep o višini stroškov omejeni. Če sodišče odloči po četrtem odstavku 163. člena ZPP, namreč v odločbi o glavni stvari o stroških postopka odloči le po temelju (katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu), ko pa takšna odločitev postane pravnomočna, izda še sklep o višini stroškov. Pogoj za izdajo sklepa o višini stroškov je torej pravnomočnost odločbe o glavni stvari in o stroških postopka po temelju. Navedeno pa skladno s prepovedjo ponovnega odločanja o isti stvari (prim. drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 216. člena ZNP-1) pomeni, da v okviru odločanja o višini stroškov ni dopustno še enkrat odpirati vprašanja, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. Še toliko manj v pritožbi zoper sklep o višini stroškov ni dopustno izpodbijati odločbe o glavni stvari.

7. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o višini stroškov, ki so v predmetnem nepravdnem postopku nastali nasprotni udeleženki v zvezi s predlogom A. A. za obnovo postopka. Po podatkih v spisu je bil s sklepom z 8. 9. 2023 predlog za obnovo postopka zavrnjen (prvi odstavek izreka), glede stroškov postopka pa je sodišče prve stopnje odločilo, da jih je A. A. dolžan povrniti nasprotni udeleženki ter da bo o višini stroškov odločilo po pravnomočnosti tega sklepa (drugi odstavek izreka). Sklep z 8. 9. 2023 je postal pravnomočen 11. 3. 2024, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 354/2024.

8. Glede na takšno dejansko stanje, ko je torej o glavni stvari in stroških postopka po temelju že bilo pravnomočno odločeno, pritožbene navedbe, ki se nanašajo na (ne)utemeljenost predloga za obnovo postopka, niso več pravno upoštevne. Prav tako ni več mogoče izpodbijati stroškovne odločitve po temelju. Tudi o tem je namreč že bilo pravnomočno odločeno. V nasprotnem primeru bi bilo kršeno kogentno procesno pravilo o vezanosti sodišča in strank (udeležencev) na pravnomočne sodne odločbe (319. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 216. člena ZNP-1). Le-te je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi.

9. Po povedanem in ker pritožnik same višine stroškov ne izpodbija, je višje sodišče, ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP in 366. členom ZPP, vsi v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 216. člena ZNP-1).

1 Smiselno uporabo določb ZPP v nepravdnem postopku določa tudi veljavni 42. člen ZNP-1.