Supreme Court allows appeal regarding procedural violation when second instance court changes first instance judgment on contract nullity.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia granted permission for an appeal (revizija) regarding specific procedural and substantive questions raised by the defendant. The first instance court dismissed a claim for the nullity of a credit contract, while the second instance court reversed this decision, finding the contract void based on the lender's failure to fulfill its duty of explanation. The Supreme Court permitted the appeal to examine whether the second instance court committed a significant procedural violation by altering the first instance judgment or if it should have activated the open trial mechanism.
Legislator headnote
AI generated367.a odst. 1 ZPP; 324 odst. 7 ZPP: Permission for an appeal is granted when the second instance court's decision to change the first instance judgment raises significant questions regarding procedural violations or the necessity of reopening the case or activating the open trial mechanism.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je spremenilo sodbo prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je spremenilo sodbo prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev ničnosti Kreditne pogodbe št. ... z dne 28. 6. 2007 in Notarskega zapisa, ki vsebuje navedeno kreditno pogodbo. Naložilo ji je povračilo pravdnih stroškov. Presodilo je, da toženka ni uspela z zadostno stopnjo verjetnosti izkazati opravljene pojasnilne dolžnosti. Obenem je presodilo, da ni bila nedobroverna, ker ob sklenitvi pogodbe ni mogla niti ni bila dolžna predvideti ukrepa švicarske centralne banke v letu 2015. Ni tudi podano znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank.
2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo ničnost kreditne pogodbe in notarskega zapisa. Toženki je naložilo povračilo pravdnih stroškov postopka pred sodiščem prve in druge stopnje. Ob sklicevanju na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 8/2022 je pojasnilo, da je vprašanje ustrezno izpolnjene pojasnilne dolžnosti ključnega pomena za presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja, ker lahko neustrezna pojasnila glede potencialno neomejenega predmeta pogodbene obveznosti vzpostavijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:
1. Ali bi pritožbeno sodišče moralo skladno z drugim odstavkom 1. člena Direktive 93/13/EGS izključiti uporabo te Direktive v konkretnem primeru in odločitev sprejeti na podlagi nacionalne zakonodaje zlasti ZVPotK (kot je veljal v času sklepanja pogodb), ki je, kot specialni zakon, urejal sklepanje kreditnih pogodb v švicarskih frankih?
2. Ali je razlaga pojasnilne dolžnosti, ki temelji na dokumentih in sodni praksi sprejeti po letu 2008 (ko je bil sklenjen kredit) skladna s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov kot izhaja iz 155. člena URS?
3. Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da tožena stranka ni opravila pojasnilne dolžnosti, materialnopravno pravilna oziroma ali je treba pri presoji pojasnilne dolžnosti izhajati iz perspektive slovenskega potrošnika v časovnem trenutku sklepanja kreditnih pogodb, ki se je skozi zgodovino pogosto soočal z menjavo valut in kreditiranjem v tuji valuti?
4. Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede dobre oziroma slabe vere tožene stranke materialnopravno pravilna?
5. Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede obstoja znatnega neravnotežja materialnopravno pravilna?
6. Ali je pravilna odločitev sodišča, da gre v konkretnem primeru za nepošten pogodbeni pogoj?
7. Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je spremenilo sodbo prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?
8. Ali je zadoščeno standardu obrazloženosti sodbe pritožbenega sodišča, kadar drugostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe (s katero spremeni sodbo prve stopnje) navede samo to, da ugotovljena dejstva utemeljujejo določeno pravno posledico, še posebej v primeru, ko je sodišče prve stopnje na podlagi teh istih dejstev presodilo ravno nasprotno, pri čemer stranka v času odločanja na prvi stopnji ni mogla računati na takšno interpretacijo dejanskega stanja?
4. Predlog je utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji, ki jih določa prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku za dopustitev revizije, izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa.
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).