Appeal allowed; security for enforcement costs must be granted under ZIZ Art. 239. ZIZ.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki II izreka razveljavi ter v tem delu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje dovoliti zavarovanje tudi za stroške postopka zavarovanja, kot je to predlagal upnik. Glede na to, da sodišče v primeru predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova dovoli tudi izvršbo za stroške izvršilnega postopka, odmerjene v sklepu o izvršbi, in za nadaljnje izvršilne stroške, ki niso določeni v izvršilnem naslovu, ki je podlaga za izvršbo, je ob smiselni uporabi določbe 239. člena ZIZ treba smiselno enako postopati tudi v postopku zavarovanja in zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini dovoliti tudi za stroške, ki bodo nastali v postopku zavarovanja. Pri presoji je treba namreč upoštevati, da je bistvo zastavne pravice (hipoteke) v tem, da se v primeru neplačila terjatev upnika poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (prvi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I izreka odredilo zavarovanje terjatev upnika z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti pri nepremičninah dolžnika, v korist upnika, na podlagi izvršilnega naslova (seznama izvršilnih naslovov RS, Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, št. DT ... z dne 13. 6. 2024), in sicer terjatev glavnic v znesku 19.776,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 6. 2024, obresti obračunanih do 13. 6. 2024 v skupnem znesku 548,54 EUR in stroškov prejšnjih davčnih izvršb v višini 10,00 EUR. Pod točko II izreka je upnikov predlog za zavarovanje z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na dolžnikovih nepremičninah zavrnilo v delu, v katerem je upnik predlagal zavarovanje za stroške tega postopka. V točki III izreka je dolžniku naložilo, da mora upniku v roku 8 dni po vročitvi sklepa o zavarovanju povrniti stroške v višini 153,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku 8 dnevnega roka po vročitvi sklepa dolžniku dalje do plačila.

2. Zoper točko II izreka navedenega sklepa je pravočasno pritožbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vložil upnik. V pritožbi je navedel, da upnik, ki zahteva zavarovanje na podlagi 243. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), že razpolaga z izvršilnim naslovom in bi lahko predlagal izvršbo. Po ustaljeni sodni praksi se izvršba dovoli tudi za izterjavo upnikovih stroškov v zvezi s samim predlogom za izvršbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kot tudi za izterjavo vseh nadaljnjih upnikovih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Glede na določbo 239. člena ZIZ, po kateri se določbe, ki veljajo za izvršilni postopek, smiselno uporabljajo tudi v postopku zavarovanja, upnikovega predloga v tem delu ni mogoče zavrniti. Izpostavil je, da se je na takšno stališče postavila tudi sodna praksa (VSL sklep III Ip 1083/2015 z dne 15. 4. 2015, VSK sklep I Ip 157/2018 z dne 20. 6. 2018). Dodal je še, da bi, če bi obveljalo stališče sodišča prve stopnje, to pomenilo, da bi bil upnik primoran za vsako posamezno zavarovanje svojih stroškov postopka zavarovanja podati nov predlog za zavarovanje, to pa bi pomenilo nepregledno in neskončno kopičenje predlogov za zavarovanje. Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da dovoli vknjižbo zastavne pravice pri dolžnikovih nepremičninah tudi za stroške upnika, podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Stroškov pritožbe ni priglasil.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 243. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) dovolilo zavarovanje upnikove terjatve z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah, in sicer za glavnico, obresti in stroške predhodnih davčnih izvršb, ni pa ga dovolilo za stroške postopka zavarovanja. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o delni zavrnitvi predloga utemeljilo s tem, da lahko dovoli zavarovanje le na podlagi izvršilnega naslova, upnik pa za zavarovanje stroškov postopka zavarovanja izvršilnega naslova (še) nima, saj so bili ti stroški v postopku zavarovanja z izpodbijanim sklepom šele odmerjeni in naloženi dolžniku v plačilo, ta sklep pa še ni postal pravnomočen in izvršljiv.

6. Pritožba utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje dovoliti zavarovanje tudi za stroške postopka zavarovanja, kot je to predlagal upnik. Glede na to, da sodišče v primeru predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova dovoli tudi izvršbo za stroške izvršilnega postopka, odmerjene v sklepu o izvršbi, in za nadaljnje izvršilne stroške, ki niso določeni v izvršilnem naslovu, ki je podlaga za izvršbo, je ob smiselni uporabi določbe 239. člena ZIZ treba smiselno enako postopati tudi v postopku zavarovanja in zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini dovoliti tudi za stroške, ki bodo nastali v postopku zavarovanja. Pri presoji je treba namreč upoštevati, da je bistvo zastavne pravice (hipoteke) v tem, da se v primeru neplačila terjatev upnika poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljenega predmeta pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (prvi odstavek 128. člena Stvarnopravnega zakonika).

7. Sodišče druge stopnje, ki o dovolitvi zavarovanja ni moglo odločiti samo, saj bi v tem primeru dolžniku odvzelo pravico do ugovora zoper sklep o zavarovanju, je zato pritožbi upnika ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki II izreka razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). V tem bo moralo sodišče prve stopnje vnovič odločiti o upnikovem predlogu za zavarovanje terjatve iz naslova stroškov predloga za zavarovanje s pripadajočimi zamudnimi obrestmi, pri tem pa upoštevati zgoraj navedena materialnopravna izhodišča.