Earlier fiduciary assignee prevails over later seizure of future claims in bankruptcy distribution. Early assignment transfers rights before seizure takes effect.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Zgodnejši fiduciarni upnik ima prednost pred kasnejšim izvršilnim upnikom tudi, ko gre za odstop/rubež bodočih terjatev. Ker je že s pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje dolžnikova terjatev do dolžnikovega dolžnika prešla iz njegove premoženjske sfere v sfero cesionarja, se sklep o rubežu na te terjatve ni mogel nanašati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovora upnikov A. AG in B. B. (I. točka izreka), odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 5. 8. 2024 (p. d. 193), ki je sestavni del izreka tega sklepa in objavljen hkrati z njim (II. točka izreka) in stečajnemu upravitelju odmerilo sorazmerni del nadomestila za razdelitev posebne razdelitvene mase v višini 3.278,68 EUR z vključenim DDV (III. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep sta se upnika A. AG in B. B. pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in višjemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in upravitelju naloži, da pripravi nov načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase.

3. Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo predlagal, da se pritožba kot neutemeljena zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovora upnikov A. AG in B. B. in pritrdilo stečajnemu upravitelju, da imata navedena upnika na predmetu zavarovanja, ki je z unovčitvijo predmet prve razdelitve posebne razdelitvene mase, kasnejši vrstni red zavarovanja, to je 2. poplačilni vrstni red, medtem ko imajo 1. poplačilni vrstni red upniki banka C. d. d., D. d. o. o. in E. AG. Ločitvena pravica upnikov A. AG in B. B. je bila pridobljena s sklepom o rubežu I 00/2022 z dne 16. 2. 2023, kar je kasneje kot ločitvena pravica upnikov banka C. d. d., D. d. o. o. in E. AG, ki je nastala s sklenitvijo pogodb o dolgoročnem kreditu in sporazumov o zavarovanju denarne terjatve z odstopom denarnih terjatev v zavarovanje v novembru in decembru 2012.

6. Predmet pritožbene presoje je vrstni red priznanih ločitvenih pravic in s tem vprašanje konkurence med zgodnejšim fiduciarnim odstopa bodočih terjatev v zavarovanje in kasnejšim rubežem teh istih terjatev. Pritožnika vztrajata pri stališču, da ima prednost rubež terjatev v izvršilnem postopku, ker gre za prisilno, oblastveno ločitveno pravico na terjatvah, ki ima podobne učinke kot začet stečajni postopek. Zato po začetku učinkovanja rubeža terjatev, pravnoposlovna (pogodbena) fiduciarna cesija ne more imeti več učinka na bodoče terjatve. Tudi dolžnik, katerega terjatve so zarubljene, le-teh ne more več prenesti na tretje osebe.

7. Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve, pri kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju, tretji odstavek 207. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ). Če je bila ista terjatev večkrat odstopljena v zavarovanje, pridobi terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena (tretji odstavek 207. člena SPZ). Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico (tretji odstavek 107. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

8. Če je premoženje, ki spada v posamezno posebno razdelitveno maso, predmet več ločitvenih pravic, se terjatve, zavarovane s temi ločitvenimi pravicami, plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev, zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda (peti odstavek 371. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP).

9. Višje sodišče sprejema materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da ima zgodnejši fiduciarni upnik prednost pred kasnejšim izvršilnim upnikom tudi, ko gre za odstop/rubež bodočih terjatev. Ker je že s pogodbo o odstopu terjatev v zavarovanje dolžnikova terjatev do dolžnikovega dolžnika prešla iz njegove premoženjske sfere v sfero cesionarja, se sklep o rubežu na te terjatve ni mogel nanašati.

10. Pritožnika sicer sprejemata, da ima zgodnejši odstop terjatev v zavarovanje prednost pred kasnejšim rubežem istih terjatev. Vendar trdita, da navedeno stališče ne velja za bodoče terjatve. Sodišču prve stopnje očitata, da se je nekritično sklicevalo na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 27/2021 z dne 25. 1. 2022. Po mnenju pritožnikov namreč navedena sodba le omeni konflikt med fiduciarno cesijo terjatev in rubežem istih terjatev v izvršilnem postopku, vendar se z vprašanjem bodočih terjatev ne ukvarja, ker je bilo za odločitev pravnorelevantno vprašanje fiduciarnega odstopa glede na obličnost v primerjavi z rubežem. Naveden pritožbeni očitek je neutemeljen. Iz relevantnega dejanskega stanja, ki je povzeto v 6. točki obrazložitve navedene sodbe, namreč izhaja, da je bil predmet presoje pogodbeni odstop sedanjih in bodočih terjatev. Ker je Vrhovno sodišče Republike Slovenije svoje zaključke vezalo na navedeno podlago, ni mogoče pritrditi pritožnikoma, da le-ti ne veljajo za bodoče terjatve.

11. Pritožnika ne moreta doseči drugačne odločitve s sklicevanjem na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije III Ips 101/2013 z dne 11. 11. 2014, v katerem je bilo zavzeto stališče, da se z dnem začetka stečajnega postopka prenos terjatev v premoženje fiduciarja ustavi, odstopnik pa izgubi razpolagalno sposobnost na prilivih, ki so po začetku stečajnega postopka prispeli na njegov transakcijski račun. V obravnavani zadevi je stečajni upravitelj ločitveno pravico na terjatvah, nastalih po začetku stečajnega postopka prerekal iz razloga, da je stečajni dolžnik izgubil razpolagalno upravičenje v zvezi s temi terjatvami. In navedeno ni predmet pritožbene presoje. Predmet pritožbene presoje je vrstni red priznanih ločitvenih pravic. Ločitveno pravico 2. poplačilnega reda pa je stečajni upravitelj priznal na terjatvah, nastalih do začetka stečajnega postopka do družbe F. d. o. o. Zato v obravnavani zadevi ni pravno relevantno pritožbeno sklicevanje na izgubo razpolagalne sposobnosti zaradi začetka stečajnega postopka.

12. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPPP, ker se v obrazložitvi ni opredelilo do ugotovitev v sklepu Višjega sodišča v Mariboru Ip 608/2021 z dne 3. 12. 2021, ki naj bi po mnenju pritožnikov potrjeval njuno stališče. Zgolj takrat, ko o nekem vprašanju že obstaja ustaljena in enotna sodna praksa, odločitev v izpodbijanem istovrstnem primeru pa od te prakse odstopa, mora biti takšen odstop obrazložen. Da bi šlo za takšno situacijo, pritožnika ne trdita. Nasprotno, kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da ima zgodnejši fiduciarni upnik prednost pred kasnejšim izvršilnim upnikom tudi, ko gre za odstop/rubež bodočih terjatev, sledi več, že zavzetim stališčem sodne prakse. 1 Pri tem tudi ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v obrazložitev nekritično povzelo stališče Višjega sodišča v Ljubljani iz sklepa Cst 179/2024 z dne 18. 7. 2024, saj je bilo v navedeni odločbi obravnavano istovrstno sporno vprašanje in presojani istovrstni argumenti strank. Sicer pa sta pritožnika razloge iz sklepa VSM Ip 608/2021 navajala kot del svoje trditvene podlage, zato so bili predmet presoje. Vendar sodišče prve stopnje ni sprejelo, da je za presojo vrstnega reda odločilen čas nastanka bodoče terjatve in razpolagalna sposobnost v tem trenutku, kot to zagovarjata pritožnika, ampak je odločilno, da je odstop terjatve razpolagalni pravni posel obligacijskega prava, ki neposredno učinkuje na premoženjsko pravico, kar pomeni, da ima sklenitev takega posla takojšen učinek na prenos te premoženjske pravice s cedenta na cesionarja. Na podlagi razlogov, ki so navedeni v izpodbijanemu sklepu in jih višje sodišče sprejema, je sodišče prve stopnje sprejelo pravilen materialnopravni zaključek, da ima v primeru konkurence med zgodnejšim fiduciarnim odstopa bodočih terjatev v zavarovanje in kasnejšim rubežem teh istih terjatev, zgodnejši fiduciarni upnik prednost pred kasnejšim izvršilnim upnikom.

13. Pritožbeno sklicevanje glede ureditve v avstrijskem pravu v zvezi s stališčem dr. Damjana Oroža v članku Izvršba na terjatev do dolžnikovega dolžnika, za odločitev ni pravno relevantno. Že sodišče prve stopnje je navedeno stališče glede zakonske ureditve v Avstriji uporabilo le kot dodaten in ne nosilni argument za sprejeto odločitev, pritožnika pa tudi sama ugotavljata, da ureditev v Avstriji za odločitev v obravnavani zadevi ni relevantna. Pritožnika tudi ne moreta uspeti s ponavljanjem načelnih stališč pravne teorije o učinkih fiduciarne cesije in rubeža. Navedenih stališč sodišče prve stopnje ni prezrlo, nekatera je v izpodbijanemu sklepu tudi navedlo. Samo zaključek, ki ga je na tej podlagi izpeljalo sodišče prve stopnje, je drugačen od zaključka, kot ga izpeljeta pritožnika. Pritožnika zgolj s ponavljanjem navedb o razpolagalni sposobnosti ne moreta uspeti, ker se je sodišče prve stopnje že izreklo o učinku sklenitve fiduciarnega odstopa terjatev kot razpolagalnega posla. Kot je višje sodišče predhodno že obrazložilo, pa sprejema razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo za zaključek, da se prioriteta upnika določi glede na učinek zgodnejšega fiduciarnega odstopa terjatev in ne glede na učinek kasnejšega rubeža istih terjatev.

14. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 VSL sklep Cst 179/2024 z dne 18. 7. 2024, VSL sklep Cst 180/2024 z dne 18. 7. 2024, VSL sodba I Cpg 234/2022 z dne 15. 2. 2023, VSRS sodba III Ips 27/2021 z dne 25. 1. 2022.