Appeal dismissed; court upheld default judgment where defendant's unexplained response was deemed non-existent under ZPP.

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (tč. II izreka) zamudna sodba potrdi.

[JEDRO]

Pritožnik v pritožbi ne izpodbija nobenega od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki jih je v skladu z gornjo določbo ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je zato v tem pogledu opravilo le uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ob tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženčev odgovor na tožbo ni bil obrazložen kot to zahteva 278. člen ZPP in se zato šteje, da ni bil vložen; pravilno pa je ugotovilo tudi obstoj ostalih pogojev za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom ustavilo postopek zoper četrtega toženca, z zamudno sodbo pa prvemu tožencu in drugi toženki naložilo v plačilo vsakemu po 894,17 EUR, tretjemu tožencu pa 298,06 EUR; vsem z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2022 dalje do plačila.

2. Zoper odločitev se pritožuje prvi toženec. Navaja, da se s prejeto tožbo ne strinja in pošilja dokumentacijo, da se razčisti problem te tožbe. Čudi ga, da se sklepi in dogovori ne upoštevajo. Ponovno pojasnjuje, da je imel že blokiran račun in odtegljaj; vse, kar se je dogajalo, je že pojasnil na sodišču v Radovljici in v Kranju. Pokojna A. A. sploh ne bi nič rabila, če bi se sklepi sodišč in dedni dogovor korektno realizirali.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je odločitev v tč. I, III, IV in V izreka pravnomočna, saj v pritožbenem postopku ni izpodbijana. Druga toženka ter tretji in četrti toženec namreč pritožbe niso vložili.

5. Po 1. odst. 318. čl. ZPP sodišče izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka v roku iz 277. čl. ZPP ne odgovori na tožbo in če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odst. 3. čl. ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

6. Pritožnik v pritožbi ne izpodbija nobenega od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ki jih je v skladu z gornjo določbo ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je zato v tem pogledu opravilo le uradni preizkus (2. odst. 350. čl. ZPP). Ob tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženčev odgovor na tožbo ni bil obrazložen kot to zahteva 278. čl. ZPP 1 in se zato šteje, da ni bil vložen; pravilno pa je ugotovilo tudi obstoj ostalih pogojev za izdajo zamudne sodbe po 318. čl. ZPP.

7. Pritožbeno sodišče, saj je pritožnik laična stranka, še dodaja, da je pritožbena navedba, da tožbi nasprotuje, prepozna. Tako nasprotovanje bi moral pritožnik izraziti v odgovoru na tožbo. Prepozni so tudi pritožbi priloženi dokazi.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. čl. ZPP zamudno sodbo v izpodbijanem delu potrdilo.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili priglašeni.

1 V sodni praksi je utrjeno stališče, da se šteje, da je toženec na tožbo odgovoril, če njegov odgovor na tožbo ustreza zahtevam iz 278. člena ZPP, ki določa, da mora biti odgovor na tožbo obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Iz obrazložitve mora izhajati, ali toženec nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Bistveno za odgovor na tožbo, da ga je mogoče šteti za obrazloženega (in s tem obstoječega) je torej, da toženec jasno in prepoznavno izrazi svoje nasprotovanje tožbenemu zahtevku in pri tem navede tudi razloge za to nasprotovanje. Ni pa potrebno, da bi bil razlog nasprotovanja tožbenemu zahtevku utemeljen, niti ni potrebno, da bi bil ustrezno izkazan; 2. odst. 278. člena ZPP, ki govori o predložitvi dokazov, ni nujen pogoj za obrazloženost odgovora na tožbo. V obravnavanem primeru iz odgovora ne izhaja, da toženec zahtevku nasprotuje.