Supreme Court dismisses appeal request as it does not meet admissibility criteria under ZPP Art. 367.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica in drugi toženec sta bivša zakonca, ki sta bila tudi družbenika družbe A. d. o. o., v kateri je bila tožnica poslovodja, drugi toženec pa prokurist. Drugi toženec je zaradi prodaje treh tovornih in dveh osebnih vozil prvemu tožencu izstavil račune. Ti računi so bili tudi podlaga za sklenitev zastavne pogodbe, po kateri se je drugi toženec zavezal prvemu tožencu, na podlagi česar je bila izdana tudi spodaj navedena sodba. Tožnica je zoper prvega in drugega toženca vložila tožbo, s katero zahteva, da se ugotovi: a) nepristnost računov za nakup tovornih oziroma osebnih vozil, b) da med tožencema ne obstaja dolžniško - upniško razmerje na podlagi zastavne pogodbe, sklenjene med tožencema dne 17. 9. 2014. Zahteva tudi da se ugotovi, da drugi toženec do tožnice nima nobene terjatve iz naslova sporazuma o delitvi skupnega premoženja.

2. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožničino tožbo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nepristnosti listin, to je petih računov, ki jih je drugi toženec kot prokurist družbe A. d. o. o. izstavil prvemu tožencu, zaradi prodaje treh tovornih in dveh osebnih vozil. Tožbo je zavrglo tudi v delu, s katerim je zahtevala, da se ugotovi, da med tožencema ne obstaja dolžniško - upniško razmerje. V delu, s katerim je zahtevala ugotovitev, da drugi toženec do nje nima nobene terjatve na podlagi notarskega zapisa SV 27/2015 pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama tožnice in drugega toženca ter prvostopenjsko sodbo razveljavilo v delu, ki se nanaša na zavrnitev tožbenega zahtevka (glede zahtevane ugotovitve, da tožnica drugemu tožencu na podlagi notarskega sporazuma SV 27/2015 ne dolguje ničesar) ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, v delu, ki se nanaša na zavrženje (to je tudi revizijsko sporni del) pa je sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper takšno odločitev tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj:

Ali mora pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti paziti na obveznost prvostopnega sodišča, da le-to odloča o celotnem postavljenem tožbenem zahtevku?

Ali predstavlja opustitev odločanja prvostopnega sodišča glede dela postavljenega tožbenega zahtevka, ki ni v nasprotju s tretjim odstavkom 3. člena ZPP kršitev pravice do poštenega sodnega varstva, ki ga zagotavlja Ustava RS (čl. 12, 23 in 25)?

Ali je dopustna uporaba določbe 319. člena ZPP o zavrženju tožbe v primeru, ko je bila izdana (pravnomočna) sodba pred vložitvijo tožbe na osnovi druge dejanske in pravne podlage z drugačnim zahtevkom med pravdnimi strankami, ki niso identične s strankami iz zavržene tožbe?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V obravnavani zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).