Appeal dismissed; applicant barred from asylum review due to failure to disclose military service fear without valid excuse.

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Ob presoji zahteve za uvedbo ponovnega postopka odločanja o mednarodni zaščiti so lahko upoštevni tudi novi dokazi ali nova dejstva, ki so obstajali že v času prvega postopka, a jih oseba takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati.

Uradna oseba je v prejšnjem postopku odločanja o mednarodni zaščiti prosilca seznanila, da so njegovi podatki in izjave v tem postopku varovani v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov, da je postopek zaupen, da je zaupne narave tudi osebni razgovor ter da mora na vsa vprašanja odgovoriti čim bolj natančno in po resnici. Prosilec je bil opozorjen na dolžnost, da sam navede dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem in resno škodo. Prosilec je potrdil, da je vse navedeno razumel, in da je imel ob koncu razgovora možnost podati navedbe, za katere bi sam menil, da so pomembne za njegov postopek, a je na to odgovoril, da česa takega nima. Na tej podlagi je prvostopenjsko sodišče pravilno sprejelo sklep, da pritožnik v prejšnjem postopku po svoji krivdi ni navedel, da se ne želi vrniti v Maroko zaradi obveznosti služenja vojaškega roka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-776/2024/30 (1222-15) z dne 10. 9. 2024. S tem sklepom je toženka zavrgla tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

2. V obrazložitvi sodbe je sodišče ob sklicevanju na 71. člen ZUS-1 pritrdilo odločitvi toženke na podlagi stališča, da bi lahko tožnik dejstvo, ki ga je uveljavljal v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka odločanja o mednarodni zaščiti, navedel že v predhodnem postopku. Upoštevaje vsa opozorila, ki jih je bil deležen v prejšnjem postopku, ni nobenega razloga, da ne bi mogel že tedaj povedati o služenju vojaškega roka, ki ga čaka v Maroku, in o svojem zavračanju služenja (ker se noče ukvarjati z orožjem). Kot pavšalno je zavrnilo tožnikovo navedbo, da tega ni povedal, ker se je bal, da bi ga vrnili v Maroko, in izpostavilo stališče toženke, da s to trditvijo ni izkazal, da dejstev ni navedel brez svoje krivde.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo. Očita, da pri ugotavljanju njegove krivde za opustitev navajanja dejstva v prejšnjem postopku niso bile upoštevane njegove osebne okoliščine, ki so bile povod za nenavajanje. Ker je neizobražen, seznanitev z zakonskimi varovali in njegovimi obveznostmi ne zadošča za ugotovitev o njegovi krivdi. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi 64. člena ZMZ-1 lahko državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja, vloži ponovno prošnjo le, če ob vložitvi zahtevka iz prvega odstavka 65. člena tega zakona predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Iz tretjega odstavka istega člena izhaja, da so lahko upoštevni tudi novi dokazi ali nova dejstva, ki so obstajali že v času prvega postopka (kar je pritožnikov primer), a jih oseba takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati. Za nepredložitev dokazov oziroma za opustitev navedb so torej morali obstajati upravičeni razlogi.

7. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo in temu pritožnik ne oporeka, da ga je uradna oseba v prejšnjem postopku odločanja o mednarodni zaščiti seznanila, da so njegovi podatki in izjave v tem postopku varovani v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov, da je postopek zaupen, da je zaupne narave tudi osebni razgovor ter da mora na vsa vprašanja odgovoriti čim bolj natančno in po resnici. Poleg tega je bil opozorjen na dolžnost, da sam navede dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo njegov strah pred preganjanjem in resno škodo. Ugotovilo pa je tudi, kar pritožba prezre, da je pritožnik potrdil, da je vse navedeno razumel, in da je imel ob koncu razgovora možnost podati navedbe, za katere bi sam menil, da so pomembne za njegov postopek, a je na to odgovoril, da česa takega nima. Na tej podlagi je prvostopenjsko sodišče sprejelo sklep, da pritožnik v prejšnjem postopku po svoji krivdi ni navedel, da se ne želi vrniti v Maroko zaradi obveznosti služenja vojaškega roka.

8. Iz navedenih dejanskih ugotovitev je razvidno, ne samo da je uradna oseba v prvem postopku pritožnika nesporno seznanila z zakonskimi jamstvi in obveznostmi prosilca, ampak tudi, da je ta kljub v pritožbi zatrjevani neizobraženosti potrdil, da je razumel pomen prejetih pojasnil. Vse to in upoštevaje, da pritožnikov odziv ni terjal nadaljnjih razlag uradne osebe, tudi po presoji Vrhovnega sodišča pomeni, da je imel že v prejšnjem postopku dejanske možnosti, da pojasni svoj položaj in strah pred vrnitvijo v Maroko, povezanim z njegovo vojaško obveznostjo. Glede tega je neprepričljiva pritožnikova navedba, da je to zamolčal zaradi strahu, da ga ne bi vrnili v Maroko. Tako pojasnilo namreč predpostavlja, da je pritožnik zaprosil za mednarodno zaščito, ne da bi vedel, čemu je njen status sploh namenjen, to je prav nevračanju v izvorno državo. Za tako sklepanje pa v pritožbi ni podlage.

9. Po obrazloženem so neutemeljene pritožnikove trditve, da je sodišče njegovo krivdo za opustitev navajanja dejstev presodilo le v povezavi z ravnanjem pristojnega organa, in stališče, da seznanitev pretežno neizobraženih prosilcev (kakršen je tudi sam) z zakonskimi določbami, ni razlog, ki bi utemeljeval njegovo krivdo. Ostale pritožbene navedbe pomenijo povzetek izpodbijane sodbe in sklepa toženke, zato ne morejo vplivati na odločitev. Ker tudi niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (76. člen ZUS-1).