Appeal dismissed; court intervention in supervisory board appointment requires strict necessity and lack of quorum.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Imenovanje organov vodenja družbe je stvar družbenikov v okviru njihove pravice do svobodne gospodarske pobude. Sodna intervencija pri imenovanju članov nadzornega sveta je zato le izjema in pride v poštev samo takrat, kadar je sicer ogroženo delovanje družbe. Presoja o tem, katere okoliščine utemeljujejo, da gre za nujen primer, mora biti restriktivna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Kopru (I) zavrnilo predlog predlagatelja Občine A. za imenovanje članov nadzornega odbora B., (II) zavrnilo nasprotni predlog C. za imenovanje članov nadzornega sveta in (III) odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka. Nosilna razloga za zavrnitev predloga sta: nasprotni udeleženec nadzorni svet ima, prav tako pa ni izpolnjen pogoj nujnosti po 256. členu Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

2. Zoper sklep se predlagateljica pritožuje. Meni, da obrazložitev glede posledic ničnosti sklepa o imenovanju članov nadzornega sveta ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Sodišče namreč po vsebini ni ugotavljalo ničesar glede manjka članov nadzornega sveta. Ker ni navedeno, kdo naj bi bil član nadzornega sveta, predlagatelj odločitve ne more preveriti. Sodišče se ni opredelilo do navedb, s katerimi se je predlagatelj skliceval na določbo 276. člena ZGD-1. Predlagateljica meni, da bi moralo sodišče v tej zadevi opraviti narok in udeležencem omogočiti, da bi v celoti in dokončno izkoristili pravico do izjave, sodelovali pri izvajanju dokazov in se opredeljevali do rezultatov. Predlagateljica je predlagala zaslišanje župana D. in je utemeljeno pričakovala izvedbo naroka. V zvezi s pogojem nujnosti je v predlogu jasno navedla, da pri odločitvi o investiciji ni bilo pridobljeno njeno soglasje. Nadzor bi bil zato nujen za odpravo nepravilnosti. Te nepravilnosti se kažejo sedaj in potrebna je njihova sanacija z učinkovitim nadzorom. Spornost projekta je bila tudi medijsko izpostavljena.

3. Na pritožbo sta odgovorila nasprotni udeleženec in udeleženec. Oba pritrjujeta razlogom sodišča in predlagata zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je obrazložen in ga je glede v zadevi odločilnih dejstev in zaključkov mogoče preizkusiti. Drugačno stališče v pritožbi ne drži.

6. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, morata biti za sodno imenovanje članov nadzornega sveta kumulativno izpolnjena dva pogoja: da nadzorni svet nima članov, oziroma nima toliko članov, da bi bila zagotovljena njegova sklepčnost, in da gre za nujni primer (256. člen v zvezi s 522. členom ZGD-1). Gre za trditveno in dokazno breme predlagateljice in pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala nobenega pogoja.

7. Predlagateljica je trdila, da nasprotni udeleženec nima sklepčnega nadzornega sveta, ker je mandat članom, ki jih imenuje ustanovitelj in ki so vpisani v sodni register, potekel. Sprejet je bil sicer sklep o imenovanju novih članov, vendar k temu sklepu predlagateljica ni podala soglasja in je po njenem mnenju zato ničen. Ničnost naj bi bila že ugotovljena s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru I Pg 46/2023. V postopku se je nato izkazalo, da sodba, s katero je bila ugotovljena ničnost sklepov, še ni pravnomočna. Ker ničnost sklepov skupščine gospodarske družbe učinkuje šele od pravnomočnosti ugotovitvene sodbe 1 , je torej jasno, da prvi pogoj za sodno imenovanje članov nadzornega sveta ni izpolnjen. Navedbe v pritožbi, da naj v sodbi ne bi bilo obrazloženo, kdo in koliko je članov nadzornega sveta, so nerazumljive, saj se je predlagateljica v predlogu in pripravljalni vlogi sama sklicevala na Odlok o ustanovitvi javnega podjetja - A. d.o.o. - s.r.l. in na sprejet sklep o imenovanju treh članov nadzornega sveta (v zvezi s katerim v pravdnem postopku Pg 46/2023 uveljavlja ničnost), pri čemer je člane navedla celo poimensko. Dokler torej sklep o imenovanju članov nadzornega sveta ni pravnomočno ugotovljen za ničnega, je predlog za sodno imenovanje preuranjen in zato že iz tega razloga neutemeljen 2 .

8. V zvezi s tem je neutemeljeno tudi sklicevanje na določbo 276. člena ZGD-1. Ker je bilo ugotovljeno, da nasprotni udeleženec nadzorni svet v času odločanja o predlogu ima, se sodišču prve stopnje ni bilo treba opredeljevati do te določbe. Tudi sicer pa gre za določbo, na podlagi katere je za vložitev predloga legitimirana Uprava družbe in ne imetniki poslovnih deležev.

9. Pravilen pa je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica ni izkazala, da gre za nujen primer. Imenovanje organov vodenja družbe je stvar družbenikov v okviru njihove pravice do svobodne gospodarske pobude. Sodna intervencija pri imenovanju članov nadzornega sveta je zato le izjema in pride v poštev samo takrat, kadar je sicer ogroženo delovanje družbe. Presoja o tem, katere okoliščine utemeljujejo, da gre za nujen primer, mora biti restriktivna. Že iz navedb predlagateljice pa taka nujnost ne izhaja. Sanacija nepravilnosti pri izvedbi ene od investicij nasprotnega udeleženca, ki je bila že izvedena v letu 2019 3 , sama po sebi ne zadošča za sodno intervencijo. Posebej še, ker razen (splošnih) navedb o tem, da je nujna sanacija nepravilnosti, predlagateljica ni navedla nobenih konkretnih okoliščin, s katerimi bi svoje navedbe utemeljila 4 . Ne drži niti, da premoženje še ni razdeljeno, saj je predlagateljica na podlagi določbe 51. c člena Zakona o lokalni samoupravi v nasprotnem udeležencu pridobila poslovni delež. Navedba v predlogu, da je zaradi nerazdeljenega premoženja "povečano tveganje glede upravljanja, vodenja in nadzora v nasprotnem udeležencu, kar vpliva tudi na finančno stabilnost in poslovanje nasprotnega udeleženca" pa je preveč pavšalna, da bi sodišče na njeni podlagi ugotavljalo, ali je imenovanje članov nadzornega sveta nujno.

10. Očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo načelo kontradiktornosti, ker ni izvedlo naroka in ni zaslišalo župana predlagateljice, je neutemeljen. Sodišče je dalo predlagateljici možnost, da se pred izdajo sklepa izjavi o navedbah nasprotne udeleženke in stranskega intervenienta. To možnost je tudi izkoristila. Izvedba dokaza ne more nadomestiti morebitnih manjkajočih navedb. Navsezadnje pa predlagateljica v pritožbi ne pove, kaj drugega bi na naroku še navedla v utemeljitev svojega predloga in glede česa bi župan sploh izpovedoval. Dokazni predlog za zaslišanje župana pa tudi sicer ni bil substanciran (razen podrejeno glede tega, da Sporazum o razdelitvi premoženja med občinama še ni bil sklenjen, kar pa ni sporno).

11. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 40. člena ZNP-1.

1 Čeprav za nazaj.

2 Po podatkih spisa pa je bil v letu 2024 sprejet še en sklep o imenovanju (istih) članov NS.

3 Gre tudi sicer za investicijo v le eno od dejavnosti nasprotnega udeleženca.

4 Na primer glede finančnega položaja nasprotnega udeleženca kot posledice sporne investicije ali glede izvajanja gospodarske javne službe (gre za javno podjetje, katerega namen ni pridobivanje dobička, temveč zagotavljanje in izvajanje gospodarske javne službe).