Appeal allowed; first instance court dismissed due to procedural error and failure to identify legal nature of co-ownership.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločanje o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Obstoj oziroma neobstoj dejanske etažne lastnine - navidezne solastnine je predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali se etažna lastnina na stavbi lahko vzpostavi po določbah ZVEtL-1, ali po določbah ZNP o delitvi stvari v solastnini. Sporno pravno razmerje, o obstoju/neobstoju dejanske etažne lastnine oziroma navidezne solastnine, je treba zaradi pravilnega vodenja postopka identificirati pred izvajanjem dokaza z izvedencem, nato pa izvedencu natančno označiti predmet njegovega dela in pojasniti, kaj je predmet izdelave strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da elaborat parcelacije parcel in vpisa stavbe ter delov stavbe z ID znakom 000-212 sodnega izvedenca geodetske stroke z dne 23. 4. 2021 predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Geodetski upravi RS je naložilo, da prioritetno izvede vpise v katastru nepremičnin in sodišču posreduje obvestilo o vpisu.

2. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP 1 v zvezi s 37. členom ZNP 2 in tretjim členom ZVEtL-1. 3 Navaja, da je obrazložitev elaborata skopa, vsebinsko prazna in je ni mogoče preizkusiti. Na utemeljene pripombe pritožnika zoper elaborat z dne 23. 4. 2021 je izvedenec izdelal drugo različico z dne 22. 11. 2021, z drugačnimi izmerami. Slednja omogoča racionalnejšo in primernejšo strokovno podlago za nadaljnjo (so)lastniško delitev stavbe in parcel, ker omogoča izključno lastništvo na vsaki od predlaganih parcel. Sodišče ni vsebinsko obrazložilo, zakaj je izbralo eno strokovno podlago namesto druge. V izpodbijanem sklepu se tudi ni opredelilo do pritožnikovih pripomb o strokovnosti in primernosti elaborata z dne 11. 10. 2021, čeprav jih je obravnavalo na dveh obravnavah. Izvedenec je podal več odgovorov in dopolnitev, vključno z drugačnim elaboratom z dne 22. 11. 2021. Ker se sodišče ni opredelilo do drugega elaborata niti do pripomb pritožnika k prvemu elaboratu, jim je brez obrazložitve odreklo vso veljavo. To pomeni, da je bilo vodenje postopka po pridobitvi izvedenskega mnenja brez smisla. Sodišče bi lahko izdalo enak sklep že pred dvema letoma, kar je nesprejemljivo. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Predlagateljica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba upravičeno opozarja na dolgotrajno in nepravilno vodenje postopka, ki je bistveno vplivala tudi na pravilnost izpodbijanega sklepa.

6. Iz trditvene podlage udeležencev izhaja, da je sporno vprašanje, ali je obravnavana stavba v navidezni ali dejanski solastnini. Predlagateljica je vložila predlog za vzpostavitev etažne lastnine po določbah ZVEtL-1. Trdi in dokazuje, da je na podlagi sodne poravnave iz leta 1994 stavba v dejanski etažni lastnini (navidezna solastnina - 2. točka tretjega odstavka 17. člena ZVEtL-1). Izrecno je postavila (vmesni) ugotovitveni predlog (smiselna uporaba tretjega odstavka 181. člena ZPP) za ugotovitev, da na stavbi obstoji etažna lastnina. 4 Nasprotni udeleženec nasprotno ugovarja, da je zaradi zatrjevane ničnosti (celotne) sodne poravnave, na katero se opira predlagateljica, obravnavana stavba ostala v solastnini udeležencev. V postopku se zavzema in smiselno podaja nasprotni predlog za delitev solastnine po velikosti solastniških deležev (70. člen SPZ 5 in 119. člen ZNP). V pritožbi vztraja, da elaborat z dne 22. 11. 2021 predstavlja primernejšo podlago za razdelitev solastnine kot elaborat z dne 23. 4. 2021.

7. ZVEtL-1 je postopkovni zakon, ki je ciljno namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin v primerih, t. i. dejanske etažne lastnine, nastale pred uveljavitvijo SPZ, ki z vidika današnjih predpisov ni ustrezno vpisana v zemljiški knjigi, ne pa delitvi nerazdeljene stvari v solastnini. Če se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi stvari v solastnini, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku po določbah ZNP.

8. Obstoj oziroma neobstoj dejanske etažne lastnine - navidezne solastnine je v obravnavani zadevi predhodno vprašanje, od katerega je odvisno, ali se etažna lastnina na stavbi lahko vzpostavi po določbah ZVEtL-1, kot je predlagala predlagateljica, ali po določbah ZNP o delitvi stvari v solastnini, kot nasprotno predlaga nasprotni udeleženec. Sporno pravno razmerje, o obstoju/neobstoju dejanske etažne lastnine oziroma navidezne solastnine, je treba zaradi pravilnega vodenja postopka identificirati pred izvajanjem dokaza z izvedencem, nato pa izvedencu natančno označiti predmet njegovega dela in pojasniti, kaj je predmet izdelave strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru (252. člen ZPP v zvezi s 13. členom ZVEtL-1).

9. Kljub izrecnemu predlogu predlagateljice sodišče doslej ni zavzelo stališča o predhodnem vprašanju. Po nejasnih in nasprotujočih si razlogih izpodbijanega sklepa ni jasno, kateri predlog udeležencev obravnava oziroma o katerem bo odločilo s končnim sklepom. Izvedencu ni dalo jasnih vsebinskih navodil, kaj naj bo predmet elaborata. 6 Iz izvedenskega poročila z dne 23. 4. 2021 izhaja, da je pripravljeno po predlogu predlagateljice (in sodni poravnavi iz leta 1994). Po pripombah nasprotnega udeleženca, v katerih je opozarjal na napačna izhodišča glede solastniškega deleža (in tudi na tehnično nepravilno izmerjeno in upoštevano podstrešje), je izvedenec v dopolnitvi mnenja z dne 21. 11. 2021 7 izdelal nov prikaz evidentiranja zemljišča pod stavbo in v stavbi po predlogu nasprotnega udeleženca (z upoštevanjem višine solastniških deležev). Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa in pritožbe, je sodišče pritožnikove pripombe, ki vsebinsko predstavljajo nasprotni predlog za delitev solastnine, obravnavalo na naroku. Dokazni postopek je torej vodilo tako o predlogu predlagateljice za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1, kot o nasprotnem predlogu pritožnika za delitev stvari po solastnini po določbah ZNP. Dopolnitev izvedeniškega mnenja z dne 24. 11. 2021, na katerega se opira nasprotni udeleženec, je v izpodbijanem sklepu zavrnilo z obrazložitvijo: "...da tudi drugačen prikaz razdelitve nepremičnine ne zadosti interesom obeh strank." Nadalje se sklicuje na določbe ZVEtL-1 o izdelavi strokovne podlage, po drugi strani razlaga, da bo o razdelitvi solastniških deležev odločalo s sklepom o vzpostavitvi etažne lastnine po proučitvi celotne listinske dokumentacije. Pritožbi je treba pritrditi, da so razlogi sodišča o obravnavanem spornem razmerju, o dokazu z izvedencem in o sprejeti odločitvi tako nejasni in pomanjkljivi, da jih ni mogoče preizkusiti.

10. Vmesni sklep o primernosti strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru, ki ga sodišče izda v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po šestem odstavku 13. člena ZVEtL-1, ni sklep o pravicah udeležencev na obravnavani nepremičnini, pač pa zgolj sklep o primernosti strokovne - tehnične podlage za katastrski vpis. Presoja primernosti in strokovnosti elaborata je omejena na vsebinsko presojo (glede skladnosti z dejanskim stanjem v naravi) in tehnično ustreznost elaborata (glede na tehnična - strokovna pravila geodetske stroke). Pritožnik torej ne bi mogel uspeti s pripombami na elaborat izvedenca, ki se nanašajo na vprašanja, povezana z vrednostjo solastninskih deležev. Glede na trditveno podlago udeležencev in izvedeni dokazni postopek je kljub temu upravičena kritika o pomanjkljivih in nejasnih razlogih sklepa. Odločilna dejstva niso ugotovljena in razložena, izvedensko poročilo je nepopolno ocenjeno, ni vsebinskih razlogov o pritožnikovih pripombah tehničnega značaja (glede izmere podstrešja) niti glede delitve stvari v solastnini.

11. Zaradi napačne uporabe materialnega prava (ker sodišče še ni identificiralo pravne narave spornega razmerja) se nakazuje, da je ostalo dejansko stanje neugotovljeno. Sklep je najmanj preuranjen in obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato ga je bilo treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in tretjim členom ZVEtL-1).

12. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej zavzeti stališče o predhodnem vprašanju in obrazložiti, čigav predlog bo obravnavalo v tem postopku. Če bo ugotovilo, da je predlog predlagateljice utemeljen, bo lahko ponovno odločalo o primernosti izdelane strokovne podlage z dne 23. 4. 2021 za vpis sprememb v kataster nepremičnin. Pri tem bo moralo celovito in popolno oceniti izvedeniško mnenje in se v sklepu obrazloženo opredeliti do dejanskih pripomb nasprotnega udeleženca ter pravnega naziranja glede primernejše strokovne podlage za vpis sprememb v kataster po predlogu izvedenca z dne 22. 11. 2021. Če pa bo ugotovilo, da predlog predlagateljice za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1 ni utemeljen, bo moralo ta postopek ustaviti in ga nadaljevati po pravilih ZNP za delitev stvari v solastnini.

13. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.

2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list RS, št. 30/1986 s spremembami; uporaba na podlagi prvega odstavka 216. člena ZNP-1, Ur. list RS, št. 16/2019.

3 Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. list RS, št. 34/2017.

4 Točka 1. predloga na list. št. 5.

5 Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002, s spremembami.

6 Primerjaj sklep na red. št. 26 spisa.

7 Red. št. 42.