Court allows VAT deduction from legal costs when client can offset it as input tax.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially reversed a first-instance ruling that had allocated VAT on legal fees to the opposing party. The plaintiff argued that the defendant should bear these costs, but the court held that since the plaintiff could deduct the VAT as input tax, it was not a necessary expense recoverable from the defendant. Consequently, the court reduced the awarded costs to exclude the VAT portion while still awarding fees for the appeal itself.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP); Zakon o odvetniški tarifi: A party is not entitled to recover legal costs including VAT if the party itself is entitled to deduct that VAT as input tax, rendering the VAT portion not a necessary expense.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, tako da se znesek stroškov, z izpodbijanim sklepom prisojenih toženki v tožničino breme, nadomesti z zneskom 6868,98 EUR.
II. Toženka mora tožnici povrniti pritožbene stroške 139,20 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od izteka navedenega roka do plačila, toženka pa trpi stroške z odgovorom na pritožbo sama.
[JEDRO]
Bistvo ni, da odvetnik, ki je zavezanec za plačilo DDV, ne bi smel svoji stranki obračunati tudi davka. Pač pa stranka, ki je svojemu odvetniku morala plačati DDV, ni upravičena, da prejme povrnitev tega dela lastnih stroškov od nasprotne stranke, če je sama upravičena do njegovega odbitka kot vstopnega DDV. Tedaj to z vidika ZPP ni potreben strošek.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o pravdnih stroških dotedanjega postopka tako, da ji je naložilo, naj toženki v 15 dneh plača 8512,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer zamude. Pritožničin uspeh je ocenilo kot 15-, toženkinega pa kot 85-odstotnega. Potrebnih pritožničinih stroškov je bilo za 19.858,90, toženkinih pa za 11.491,48 EUR. Oboji so vključevali DDV od nagrad pooblaščencem strank, pri čemer je bilo toženki iz tega naslova priznanih 1933,72 EUR. Znesek iz izreka izpodbijanega sklepa je rezultat pobotanja zneskov potrebnih stroškov, uteženih z ustreznim deležem pravdnega uspeha. Toženka nasprotuje utemeljenosti pritožbe.
2. Pritožba je utemeljena iz istih razlogov, kot jih je Višje sodišče v Ljubljani pojasnilo v 23. točki obrazložitve sodbe I Cpg 240/2023 z dne 16. 8. 2023. Bistvo teh razlogov ni, da odvetnik, ki je zavezanec za plačilo DDV, ne bi smel svoji stranki obračunati tudi davka. Pač pa stranka, ki je svojemu odvetniku morala plačati DDV, ni upravičena, da prejme povrnitev tega dela lastnih stroškov od nasprotne stranke, če je sama upravičena do njegovega odbitka kot vstopnega DDV. Tedaj to z vidika Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni potreben strošek. To je, upoštevaje zgoraj opisani pristop na prvi stopnji, narekovalo delno spremembo izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP). Čeprav glede prisoje DDV od pravdnih stroškov v breme pravdne nasprotnice velja za pritožnico isto kot za toženko, se ta ni pritožila, zato zaradi prepovedi reformatio in peius (359. v zvezi s 366. členom ZPP) pritožbeno sodišče v ta del sklepa sodišča prve stopnje ni poseglo.
3. Odločitev o pritožbenih temelji na uspehu (drugi odstavek 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. ZPP). Pritožnici pripadajo stroški z nagrado za sestavo pritožbe 139,20 EUR (zmnožek osnove 87 EUR glede na vrednost izpodbijanega dela po prvem odstavku 12. člena Zakona o odvetniški tarifi in količnika 1,6 po tarifni št. 3210). Toliko naj ji toženka plača v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.