Appeal allowed; late mortgage claim filed after three months still blocks sale if not rejected by administrator.

Pritožbi upnice A. A. se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani prvi alineji I. točke izreka razveljavi in vrne v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Po stališču pravne teorije in sodne prakse mora stečajni upravitelj preizkusiti tudi vse tiste prijave izločitvenih pravic, ki so bile vložene po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka. Če se še ni začel postopek prodaje (ta se začne s pravnomočnostjo sklepa o prodaji), povzroči prijava izločitvene pravice (po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka) pravno oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvede nezavezujoče zbiranje ponudb na podlagi neposrednih pogajanj zaradi prodaje premoženja dolžnika, ki ga predstavlja:

stanovanje z ID znakom: del stavbe 0000-000-39, kar v naravi predstavlja stanovanje št. 39 v 6. etaži, oziroma v 4. nadstropju s shrambo (kletjo) z isto številko v 2. etaži, v izmeri 45,55 m2 v stanovanjski stavbi v L., parc. št. 1 k. o. ... (prva alineja I. točke izreka),

in stanovanje z ID znakom del stavbe 0000-000-88, kar v naravi predstavlja stanovanje št. 88 v 10. etaži oziroma v 8. nadstropju s shrambo (kletjo) z isto številko v 1. etaži, v izmeri 42,56 m2, v stanovanjski stavbi v L., parc. št. 1 k. o. ... (druga alineja I. točke izreka).

2. Zoper prvo alinejo 1. točke izreka se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila upnica A. A. ter naslovnemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni na način, da predlog stečajne upraviteljice za izdajo sklepa o prodaji z dne 31. 7. 2024 zavrne oziroma podrejeno sklep prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve st0pnje v ponovno odločanje, pritožnici pa dosodi povračilo o priglašenih pritožbenih stroških.

3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica, ki je predlagala, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi sklep v izpodbijanem delu.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je navedlo, da je s prvim sklepom o prodaji z dne 26. 4. 2024 odločilo, da se premoženje navedeno v izreku sklepa proda na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, ki ni bilo uspešno. Zaradi tega je na podlagi tretjega odstavka 331. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) odločilo, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje premoženja, ki je predmet upraviteljevega predloga, na podlagi neposrednih pogajanj po četrtem odstavku 329. člena ZFPPIPP. Upniški odbor mnenja ni podal, čeprav ga je sodišče prve stopnje k temu pozvalo.

6. Iz pritožbe upnice izhaja, da je dne 4. 9. 2024 vložila prijavo izločitvene pravice v stečajnem postopku in je tako sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu napačno ugotovilo dejansko stanje, saj je zaključilo, da za prodajo nepremičnine, ki je predmet prijavljene izločitvene pravice, ne obstojijo nobene ovire. Trimesečni rok za prijavo izločitvene pravice po začetku stečaja nad stečajnim dolžnikom je sicer res zamudila, ker ni bila seznanjena s stečajnim postopkom družbe B. d. d. Vse življenje že namreč živi v Srbiji in ima tam tudi središče svojih interesov. Nepremičnino, ki je predmet njene izločitvene pravice, pa je podedovala po pokojnem možu. Do nedavnega ni vedela, da sama kot dedinja po pokojnem možu, ki je nepremičnino kupil od stečajnega dolžnika, ni vpisana kot lastnica v zemljiško knjigo. Svojo izločitveno pravico na nepremičnini je prijavila nemudoma, ko je izvedela za stečajni postopek in prodajo nepremičnine. Poudarja, da prodaja nepremičnine, ki je predmet njene izločitvene pravice, pomeni grob poseg v njeno ustavno varovano pravico do zasebne lastnine. Svojo izločitveno pravico na navedenem stanovanju je prijavila pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji, zato je kasneje sprejet in objavljen sklep o prodaji premoženja, ki se nanaša na predmetno stanovanje in izločitveno pravico pritožnice, nezakonit in ga je treba odpraviti. Citira sodno prakso (VSL Cst 168/2023, Cst 140/2022, Cst 674/2018), iz katere izhaja, da je bistveno glede ugotavljanja pravočasnosti prijave ali je bila prijava izločitvene pravice izvedena pred ali po pravnomočnosti sklepa o prodaji. Iz portala izhaja, da je pritožnica izločitveno pravico vložila v e-portal dne 4. 9. 2024 ob 9.39 uri, Okrožno sodišče v Ljubljani pa je izpodbijani sklep objavilo 4. 9. 2024 ob 15.15 uri, kar je potem, ko je ona prijavila izločitveno pravico.

7. Višje sodišče je po pregledu spisa ugotovilo, da upraviteljica o izločitveni pravici še ni odločila, torej je ni niti prerekala niti priznala. Po določilu 299. člena ZFPPIPP morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti svoje izločitvene pravice, ki so nastale do začetka stečajnega postopka, v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je upnica izločitveno pravico prijavila po poteku trimesečnega roka, vendar pa pred izdajo sklepa o prodaji. Četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP določa, da če upnik zamudi trimesečni rok za prijavo izločitvene pravice, izločitvena pravica ne preneha. Če v tem primeru upravitelj proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (peti odstavek 299. člena ZFPPIPP). Iz pravne teorije in sodne prakse izhaja, da mora stečajni upravitelj preizkusiti tudi vse tiste prijave izločitvenih pravic, ki so bile vložene po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka. 1 Če se še ni začel postopek prodaje (ta se začne s pravnomočnostjo sklepa o prodaji), povzroči prijava izločitvene pravice (po poteku trimesečnega roka od objave oklica o začetku stečajnega postopka) pravno oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. 2

8. Upraviteljica v odgovoru na pritožbo opozarja na novejšo sodno prakso Cst 155/2024, Cst 101/2023 in Cst 489/2020, ki naj bi v zvezi s prijavo izločitvene pravice po danem trimesečnem roku po začetku stečajnega postopka šla v smeri, da ne pomeni ovire za prodajo premoženja. Citirane odločbe ne potrjujejo pritožbenih navedb, saj je šlo v tistih zadevah za drugačno situacijo. V zadevi Cst 155/2024 iz odločbe višjega sodišča izhaja, da je upravitelj upnikovo izločitveno pravico prerekal, upnik je nato vložil tožbo zaradi uveljavitve prerekane izločitvene pravice, ki jo je sodišče prve stopnje zavrnilo. V zadevah Cst 101/2023 in Cst 489/2020 je prepozno prijavljeno izločitveno pravico upravitelj prav tako prerekal. V obravnavanem primeru se (še) upraviteljica o prijavljeni izločitveni pravici ni izrekla.

9. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi ugoditi, sklep v izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). V novem postopku bo treba izvesti postopek preizkusa predmetne izločitvene pravice in nato upoštevaje te ugotovitve nadaljevati s postopkom.

10. Izrek o stroških temelji na 129. členu ZFPPIPP, po katerem vsak upnik nosi svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

1 Vrenčur, R. Uveljavljanje izločitvene pravice na nepremičninah v stečajnem postopku, Zbornik sodobno insolvenčno pravo 2022, e-izdaja, Tax-Fin-Lex, str. 5 in nasl., in VSL Cst 11/2023, Cst 185/2013, Cst 100/2021, Cst 54/2021 ter drugi.

2 Glej tudi VSL Cst 11/2023, Cst 100/2021, Cst 168/2023.