Appeal dismissed; donor's revocation of gift cannot invalidate the gift contract itself.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Stranska intervenientka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Kot pravilno izhaja že iz izpodbijane sodbe, je tožnica v okviru primarnega zahtevka napačno vtoževala preklic darila, saj se darilo prekliče z enostransko izjavo volje in ne s sodno intervencijo. Če sodišče ugotovi, da je darovalec preklical že dano darilo, lahko obdarjencu naloži le vrnitev predmeta darila oziroma plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obdarjen.

Po sklenitvi darilne pogodbe nastale okoliščine ne morejo vplivati na (ne)veljavnost pogodbe. Ravnanje obdarjenca, ki dosega standard hude nehvaležnosti, lahko tako povzroči le vrnitveni ali obogatitveni zahtevek oziroma prenehanje darovalčeve obveznosti, če darilna pogodba še ni bila izpolnjena. V ničemer pa kasnejši preklic darila nima vpliva na sklenitveno fazo darilne pogodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predmet te pravdne zadeve je darilna pogodba, sklenjena dne 24. 9. 2007, med tožnico kot darovalko ter toženko in stransko intervenientko kot obdarjenkama. Z darilno pogodbo je tožnica svojima hčerama podarila vsaki 1/2 solastniški delež na stanovanju na A. (ID znak 0000-521-5). Sedaj pa tožnica z darilno pogodbo, kolikor jo je sklenila s toženko, ne soglaša več. Meni namreč, da toženka zaradi njenega ravnanja po sklenitvi pogodbe ni več upravičena, da bi obdržala prejeto. Tožnica je tožbo oprla na tri pravne institute: preklic darila 1 (primarni tožbeni zahtevek); ničnost darilne pogodbe 2 (prvi podredni tožbeni zahtevek); in izpodbojnost darilne pogodbe 3 (drugi podredni tožbeni zahtevek).

2. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje:

(I.) dopustilo stransko intervencijo B. B. na strani tožnice,

(II.) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za: 1.) preklic darilne pogodbe ; 2.) vrnitev prejetega darila - 1/2 solastniškega deleža na navedenem stanovanju; in 3.) ugotovitev neveljavnosti vknjižbe na toženko na podlagi darilne pogodbe, izbris vpisa nepremičnine na toženko ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja;

(III.) zavrnilo podredni tožbeni zahtevek za: 1.) ugotovitev, da je navedena darilna pogodba delno nična v razmerju med tožnico in toženko glede 1/2 podarjene nepremičnine; 2.) ugotovitev neveljavnosti vknjižbe na toženko na podlagi darilne pogodbe, izbris vpisa nepremičnine na toženko ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja;

(IV.) zavrnilo podredni tožbeni zahtevek za: 1.) ugotovitev, da je navedena darilna pogodba v razmerju med tožnico in toženko neveljavna; 2.) ugotovitev neveljavnosti vknjižbe na toženko na podlagi darilne pogodbe, izbris vpisa nepremičnine na toženko ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja;

(V.) odločilo, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške tega postopka.

3. Stranska intervenientka v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in kršitev 2., 14. in 21. člena Ustave RS ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Predlaga razveljavitev sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku, podredno pa vrnitev zadeve v novo sojenje pred drugim sodnikom. Priglaša pritožbene stroške.

Meni, da je sodišče napačno zavrnilo njen predlog za podaljšanje roka za predložitev listin in intervencijo C. B. na strani tožnice. Toženka zlonamerno ni obvestila tožnice in stranske intervenientke o teku nepravdnih postopkov N 620/2016 in N 466/2017. Tožnica in stranska intervenientka tako listin iz navedenih spisov ne moreta predložiti, saj jih nista prejeli. Kršena jima je bila pravica do kontradiktornosti in do izjave. Prav tako je sodišče zagrešilo več drugih procesnih kršitev. Tožnici ni dovolilo udeležbe na naroku zaradi neizpolnjevanja PCT pogoja, čeprav je bila zakonska podlaga za omejevanje dostopa do sodišča zaradi PCT pogoja razglašena za neustavno. Sodišče neutemeljeno ni zaslišalo več prič in tožnice. Pooblaščencu intervenientke ni vročilo prepisa zaslišanja in zapisnika naroka z dne 11. 2. 2022, pooblaščencema tožnice ter intervenientke pa ni dovolilo, da tožnico zasliši do konca.

V konkretnem primeru je toženka ravnala nemoralno in bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi prejeto obdržala. Pogodba je imela darilni namen, ki je bil tako pomemben, da je postal del podlage pogodbe. Ker je podlaga zaradi naknadno nastalih okoliščin odpadla, mora toženka prejeto vrniti, sodišče pa darilno pogodbo razveljaviti. Pravni standard hude nehvaležnosti je skladno s sodno prakso dosežen predvsem takrat, ko je ravnanje obdarjenca bodisi do samega darovalca ali do njegovega bližnjega takšno, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih, ki veljajo v družbi, neprimerno ali celo nepravično, da bi ta oseba izročeno darilo obdržala. V konkretnem primeru gre za hudo nehvaležnost toženke. Ker je nagib tožnice odpadel, toženka zahteva vrnitev prejetega (primarni zahtevek) oziroma je nagib celo postal del kavze in je zaradi prenehanja tega pogodba nična (prvi podredni zahtevek). Tožnica je bila pri sklenitvi darilne pogodbe tudi zavedena in prevarana, saj ji je toženka obljubljala, da bo zanjo lepo skrbela, jo spoštovala, ne bo razpolagala z nepremičnino. Tako je pogodba izpodbojna zaradi zmote in prevare. Posledično tožnica zahteva njeno razveljavitev (drugi podredni zahtevek).

4. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Stroškov pritožbenega postopka ne priglaša.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Stranska intervenientka je vložila pritožbo skupaj s tožnico. Glede tožničine pritožbe je bilo že pravnomočno odločeno, da se šteje za umaknjeno. Ta odločitev se tako nanaša le na pritožbo stranske intervenientke.

7. Kot pravilno izhaja že iz izpodbijane sodbe, je tožnica v okviru primarnega zahtevka napačno vtoževala preklic darila, saj se darilo prekliče z enostransko izjavo volje 4 in ne s sodno intervencijo. Če sodišče ugotovi, da je darovalec preklical že dano darilo, lahko obdarjencu naloži le vrnitev predmeta darila oziroma plačilo vrednosti, za katero je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obdarjen. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za preklic je zato pravilna.

8. Odločitev o zavrnitvi zahtevka za vrnitev podarjenega solastniškega deleža do 1/2 na konkretnem stanovanju temelji na ugotovitvi, ki je pritožba ne izpodbija, da je bilo stanovanje v nepravdnem postopku prodano in izročeno kupcu. Predmeta darilne pogodbe torej ni več, zato bi tožnica lahko zahtevala le plačilo vrednosti solastniškega deleža, za katerega je bila toženka na podlagi darilne pogodbe obogatena. 5 Takšnega zahtevka pa tožnica ni postavila. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka je tako pravilna že iz pojasnjenega razloga, to je neodvisno od presoje, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za preklic darila iz 540. in 543. člena OZ. Odgovor na pritožbene navedbe glede obstoja hude nehvaležnosti in očitanih kršitev, ki naj bi jih sodišče storilo v postopku, zato ni potreben.

9. Neutemeljeno pritožba izpodbija tudi odločitev o prvem podrednem tožbenem zahtevku za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe. Darilna pogodba naj bi bila v razmerju do toženke nična, ker je bil nagib za njeno sklenitev del pogodbene kavze, po sklenitvi pogodbe pa je tožničin nagib zaradi ravnanja toženke odpadel. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da po sklenitvi darilne pogodbe nastale okoliščine ne morejo vplivati na (ne)veljavnost pogodbe. Ravnanje obdarjenca, ki dosega standard hude nehvaležnosti, lahko tako povzroči le vrnitveni ali obogatitveni zahtevek oziroma prenehanje darovalčeve obveznosti, če darilna pogodba še ni bila izpolnjena. V ničemer pa kasnejši preklic darila nima vpliva na sklenitveno fazo darilne pogodbe. 6 Že iz tega razloga je sodišče prve stopnje prvi podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pravilno zavrnilo.

10. Pravilna je tudi odločitev o zavrnitvi drugega podrednega tožbenega zahtevka, ki ga je sodišče prve stopnje opredelilo kot izpodbojnega. Tožnica se je sklicevala na zmoto in prevaro pri sklenitvi darilne pogodbe, češ da toženka ni izpolnila svoje obljube ob sklenitvi, da bo tožnico spoštovala in zanjo lepo skrbela, ter da s podarjeno nepremičnino ne bo razpolagala. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da tožnica s tem zahtevkom ne more uspeti, ker je skladno z drugim odstavkom 99. člena OZ objektivni (torej skrajni) rok za izpodbijanje pogodbe tri leta od dneva sklenitve pogodbe, v konkretnem primeru pa je navedeni rok ob vložitvi tožbe dne 24. 1. 2019 že potekel. Izpodbijana darilna pogodba je bila namreč sklenjena dne 24. 9. 2007.

11. Nazadnje je neutemeljen tudi očitek o nepravilnosti odločitve o zavrnitvi predloga za dopustitev stranske intervencije C. B. O tem je bilo namreč že pravnomočno odločeno (sklep z dne 4. 1. 2022).

12. Ker niti uveljavljeni niti uradno upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo stranske intervenientke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP).

13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka stranske intervenientke, ki s končno odločbo ni uspela, temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

1 Prim. Oddelek 3 poglavja IV Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ).

2 Prim. členi 86 do 93 OZ.

3 Prim. členi 94 do 99 OZ.

4 Člen 542 OZ. Prim. tudi B. Podgoršek, v: M. Juhart, N. Plavšak (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2004, str. 486.

5 Prvi odstavek člena 542 OZ.

6 Glej tudi na primer VSL sodba I Cp 709/2019 z dne 21. 8. 2019.