Appeal dismissed; bankruptcy estate income limits for child support apply to whole family, not half, when child is jointly cared for.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court dismissed the debtor's objection to the discharge of obligations, upholding the administrator's claim that the debtor failed to transfer income to the bankruptcy estate. The debtor argued that only half of the income calculated under social protection rules should be transferred because the child is cared for by the father, while the administrator contended the full amount belongs to the estate. The court ruled that when a child is jointly cared for by both parents, the full family income limit applies, meaning the debtor must transfer the entire calculated amount rather than just half.
Legislator headnote
AI generated26. člen ZSVarPre; 383.b, 399. člen ZFPPIPP: In bankruptcy proceedings, the full income limit for child support under social protection rules applies to the entire family when a child is jointly cared for by both parents, requiring the transfer of the complete calculated amount to the bankruptcy estate rather than a reduced half.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Nikakor pa stečajne mase ni mogoče omejiti v znesku 274,55 EUR, kot to meni pritožnica, saj je to znesek, ki se upošteva v skladu s 26. členom ZSVarPre na ravni cele družine, ko je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo obema staršema. V primeru osebnega stečaja nad dolžnikom pa je pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, za preživljanje otroka treba upoštevati le polovico zneska, ki ga določajo merila 26. člena ZSVarPre.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je sledilo ugovoru upraviteljice proti odpustu obveznosti, v katerem je trdila, da stečajna dolžnica ne izpolnjuje obveznosti v skladu s 401. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ker: - ne upošteva njenih navodil niti se na pisanja in pozive upraviteljice ne odziva, - ne spoštuje sklepa o izterjavi stalnih prejemkov z dne 1. 2. 2023 in sklepa o zasegu denarnega dobroimetja z dne 1. 2. 2023, - krši obveznost iz 384. člena ZFPPIPP, saj upraviteljici na zahtevo ni posredovala pojasnil in dokumentov v zvezi s premoženjem, poslih in prihodkih v tujini kot tudi ne prijave pristojnemu finančnemu uradu v Republiki Sloveniji ter pojasnil v zvezi z obračuni prispevkov kot lastnice in direktorice družbe A., d. o. o. Navedlo je, da je upraviteljica tudi po prejemu zahtevanih listin vztrajala pri ugovoru proti odpustu obveznosti, ker dolžnica po pozivu na plačilo delov njenih dohodkov, ki spadajo v stečajno maso in naj bi za obdobje od januarja do septembra 2023 znašali 3.455,38 EUR, ter pozivu k predložitvi dokazil o prijavi dohodkov, doseženih v tujini v letih 2020, 2021 in 2022, zahtevanega ni storila. Dolžnica zahtevanih zneskov na upraviteljičin fiduciarni račun ni plačala, ker upraviteljica teh naj ne bi prilagodila pravilom, po katerih ji lahko ostane 76 % minimalne plače in za otroka znesek po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči (Zakon o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre). Dolžnica je namreč trdila, da je znesek 3.455,38 EUR, ki naj bi ga morala plačati na fiduciarni denarni račun, previsok, ker je upraviteljica za otroka upoštevala zgolj polovični znesek, določen v 26. členu ZSVarPre (v zvezi s prvim odstavkom 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, v zvezi s tretjim odstavkom 389. člena ZFPPIPP), saj je dolžnica po sklenjeni sodni poravnavi z dne 24. 5. 2023 zavezana otroku, ki je dodeljen v varstvo in vzgojo očetu, izplačevati preživnino, ki od dne 1. 3. 2023 znaša 200,00 EUR mesečno. Kot opravičilo, zakaj ni plačala niti zanjo nespornega zneska na upraviteljičin fiduciarni denarni račun pa je navedla, da tega ni mogla, ker upraviteljica zneska ni prilagodila pravilni višini.
2. Sodišče prve stopnje je po opravljenem naroku, na podlagi ocene vseh izvedenih dokazov in presoje navedb upraviteljice in dolžnice zaključilo, da je dolžnica kršila obveznost sodelovanja z upraviteljico in odzivanja na njene pozive (prvi odstavek 383.b člena ZFPPIPP), saj niti nespornega zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, na fiduciarni račun ni nakazala. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je njen izgovor, zakaj tega ni storila, neutemeljen, saj gre za enostaven izračun zanjo nespornega zneska. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upraviteljica dolžnici 16. 11. 2023 poslala dopis, v katerem je pregledno navedla zneske izplačil dolžnici od meseca januarja do septembra 2023, zneske, ki naj bi ji pripadali in zneske, ki bi jih morala plačati v stečajno maso (na fiduciarni račun). Iz navedenega dopisa izhaja, da bi dolžnica morala plačati določen del svojih prejemkov v stečajno maso, četudi se upošteva, da je po sodni poravnavi dolžna plačevati otroku, ki je dodeljen v varstvo in vzgojo očetu, 200,00 EUR (peti odstavek 102. člena ZIZ). Nikakor pa stečajne mase ni mogoče omejiti v znesku 274,55 EUR, kot to meni pritožnica, saj je to znesek, ki se 1 upošteva v skladu s 26. členom ZSVarPre na ravni cele družine, ko je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo obema staršema. V primeru osebnega stečaja nad dolžnikom pa je pri omejitvi zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, za preživljanje otroka treba upoštevati le polovico zneska, ki ga določajo merila 26. člena ZSVarPre. 2 To velja tako v primeru, ko je otrok dodeljen v skupno varstvo in vzgojo staršema (drugi odstavek 26. člena ZSVarPre) kot tudi v primeru, ko otrok ni dodeljen v varstvo in vzgojo staršu, ki je v postopku osebnega stečaja, temveč drugemu staršu, kot je to v danem primeru.
3. Sodišče prve stopnje je utemeljeno izpostavilo, da je dolžničina prva obveznost, da upraviteljici izroči premoženje, ki gre v stečajno maso ter da s tem, ko na fiduciarni račun ni nakazala niti nespornega zneska prejemkov, ni kršila le določbe prvega odstavka 383.b člena ZFPPIPP, temveč takšno ravnanje nasprotuje tudi samemu namenu odpusta obveznosti iz prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
4. Ker je že navedeno zadosten razlog za ustavitev postopka odpusta obveznosti, se pritožbeno sodišče do drugih pritožbenih razlogov ni opredeljevalo.
5. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
1 V postopku dodelitve denarne socialne pomoči.
2 Tako tudi VSL sklepa Cst 20/2018 in Cst 393/2022.