Appeal partially allowed; execution court jurisdiction corrected to district court for economic dispute involving sole proprietor.

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v točki 2 spremeni tako, da se bo o zahtevku in stroških odločalo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. V preostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v nespremenjeni točki 1 sklepa potrdi.

[JEDRO]

V konkretnem primeru gre za gospodarski spor v smislu 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Upnik ima namreč status samostojnega podjetnika, kot izhaja iz pritožbenih trditev in podatkov AJPES-a. Res je upnik vložil predlog za izvršbo brez pristavka pravno organizacijske oblike samostojnega podjetnika, torej s. p., vendar je v posledici enovitosti fizične osebe irelevantno, ali je zahtevek postavljen v imenu s. p. ali v imenu fizične osebe. Za tak postopek pa je glede na 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ stvarno pristojno pristojno okrožno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je svoj sklep o izvršbi opr. št. VL 924/2024 z dne 10. 1. 2024 razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Vrhniki.

2. Zoper navedeni sklep je upnik vložil pritožbo, v kateri je obrazlagal dejansko podlago svojega zahtevka ter predložil dokazila.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V zvezi z odločitvijo pod točko 1 izpodbijanega sklepa višje sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Višje sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika obrazložen. Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je namreč obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze (drugi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, in drugi odstavek 61. člena ZIZ ter načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na občni seji dne 9. 12. 1999). Take trditve pa je dolžnik podal, saj je ugovarjal terjatvi po temelju. V ugovoru je navedel, da terjatve po vtoževanih računih ne obstajajo iz razloga, ker za naštete račune ni bilo dobav blaga in zato tudi ni osnove za izdajo računov. Za svoje trditve je predlagal tudi dokaze. Že s temi trditvami je dolžnik v skladu z veljavno sodno prakso zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora. Dolžnik je namreč ugovarjal negativno dejstvo, ki bi v primeru, da bi se izkazalo za resnično, v pravdnem postopku pripeljalo do zavrnitve tožbenega zahtevka. Posledica ugovora temelju zahtevkov je prevalitev dokaznega bremena o obstoju temelja in višine zahtevka na upnika in to v posebnem pravdnem postopku. V primeru obrazloženosti ugovora namreč izvršilno sodišče ne more presojati vsebinske utemeljenosti ugovora, ampak mora v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ le ugoditi ugovoru in odločiti, da se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Glede na vse navedeno vse pritožbene trditve in dokazila, s katerimi upnik izkazuje svojo terjatev, v okviru tega pritožbenega postopka v tej fazi postopka niso pravno relevantne, bo pa se o njih odločalo v nadaljnjem pravdnem postopku. V tem delu je višje sodišče zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

5. V okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti je višje sodišče ugotovilo, da gre v konkretnem primeru za gospodarski spor v smislu 2. točke prvega odstavka 481. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Upnik ima namreč status samostojnega podjetnika, kot izhaja iz pritožbenih trditev in podatkov AJPES-a. Res je upnik vložil predlog za izvršbo brez pristavka pravno organizacijske oblike samostojnega podjetnika, torej s. p., vendar je v posledici enovitosti fizične osebe irelevantno, ali je zahtevek postavljen v imenu s. p. ali v imenu fizične osebe (primerjaj VSL I Cpg 592/2020). Za tak postopek pa je glede na 7. točko drugega odstavka 32. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ stvarno pristojno pristojno okrožno sodišče in sicer glede na sedež dolžnika Okrožno sodišče v Ljubljani (46. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi delno ugodilo in sklep v 2. točki spremenilo tako, da je kot pristojno sodišče za odločanje v nadaljnjem pravdnem postopku določilo Okrožno sodišče v Ljubljani.

6. Odločitev o pritožbi temelji na 2. in 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. Odločitev o stroških je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil.