Appeal dismissed; co-owner lacks standing for replacement consent as property connection is regular management requiring majority vote.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je ob predhodnem preizkusu predloga, pri presoji, ali predlagateljica zahteva nadomestitev soglasja za posel rednega upravljanja (tretji odstavek 67. člena SPZ) ali posel, ki okvire rednega upravljanja presega (peti odstavek 67. člena SPZ), nepravilno ločevalo ravnanja, za katera se nadomestitev soglasja zahteva. Če bi se namreč solastniki strinjali, da se objekt priključi na električno omrežje, bi morali posledično podpisati ustrezna soglasja in pogodbe, med drugim tudi soglasji, ki jih v predlogu izpostavlja pritožnica, saj šele na podlagi teh dejanj, ob upoštevanju predpisov, pride do priklopa. Vsa ta predhodna ravnanja je zato v pogledu presoje, ali gre za posle rednega upravljanja ali posle, ki tako upravljanje presegajo, treba presojati skupaj.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagateljice z dne 23. 7. 2024, s katerim je predlagala nadomestitev soglasja ostalih solastnikov nepremičnine za evidentiranje lastnika merilnega mesta porabljene električne energije in za sklenitev pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da gre pri soglasju za evidentiranje lastnika merilnega mesta za posel, ki presega okvire rednega upravljanja. Predlog na podlagi 67. člena SPZ 1 zato lahko vložijo le solastniki, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Predlagateljica je solastnica le do 4.641/20.000. Soglasje za ponoven priklop na električno omrežje pa je posel rednega upravljanja. Za takšne posle zadošča soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Ker predlagateljica že razpolaga s soglasjem Občine ..., za vložitev predloga v tem delu nima pravnega interesa.

2. Zoper odločitev se pritožuje predlagateljica. Navaja, da je za vložitev predloga izkazan pravni interes in izpolnjene vse druge procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo. Sodišče je pri odločitvi storilo kršitev iz 14. in 15. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje kršitve po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ni storilo. Sklep je obrazložen in je odločitev mogoče preizkusiti.

5. Na kršitev po 15. tč. 2. odst. 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (2. odst. 350. čl. ZPP). Ta mora biti zato obrazložena. Pritožnica tej zahtevi ni zadostila.

6. Odločitev je materialnopravno pravilna, čeprav iz deloma drugačnih razlogov kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

7. Iz predloga predlagateljice izhaja, da si kot solastnica nepremičnin, ki po njenih trditvah predstavljajo stanovanjski objekt, prizadeva za ponoven priklop na električno omrežje. Navaja, da je za tak priklop potrebno soglasje vseh solastnikov. Solastnik A. A., ki ima na nepremičnini delež do 1/4, temu nasprotuje. Predlaga, da sodišče nadomesti njegovo soglasje in sicer za sklenitev pogodbe o priključitvi na distribucijsko omrežje in evidentiranje lastnika merilnega mesta.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob predhodnem preizkusu predloga, pri presoji, ali predlagateljica zahteva nadomestitev soglasja za posel rednega upravljanja (3. odst. 67. čl. SPZ) ali posel, ki okvire rednega upravljanja presega (5. odst. 67. čl. SPZ), nepravilno ločevalo ravnanja, za katera se nadomestitev soglasja zahteva. Če bi se namreč solastniki strinjali, da se objekt priključi na električno omrežje, bi morali posledično podpisati ustrezna soglasja in pogodbe, med drugim tudi soglasji, ki jih v predlogu izpostavlja pritožnica, saj šele na podlagi teh dejanj, ob upoštevanju predpisov, 2 pride do priklopa. Vsa ta predhodna ravnanja je zato v pogledu presoje, ali gre za posle rednega upravljanja ali posle, ki tako upravljanje presegajo, treba presojati skupaj.

9. Vendar pa tako (nepravilno) ločevanje posameznih ravnanj, za katera predlagateljica zahteva nadomestitev soglasja, na pravilnost odločitve ni vplivalo. Predlog je bil namreč ne glede na to pravilno zavržen: v primeru presoje, da gre za posle po 5. odst. 67. čl. SPZ zato, ker ima predlagateljica v lasti delež, ki je manjši od polovice, po 6. odst. istega člena pa predlog lahko vložijo le solastniki, ki imajo skupaj v lasti delež večji od polovice; v primeru presoje, da gre za posle po 3. odst. 67. čl. SPZ pa zato, ker predlagateljica kljub pozivu sodišča ni izkazala pravnega interesa. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, za izvedbo takih poslov zadošča soglasje solastnikov, ki imajo skupaj več kot polovico idealnih deležev. Iz predloga (in delnega umika) izhaja, da priklopu nasprotuje le A. A., ki je solastnik do 1/4. To pa pomeni, da za izvedbo priklopa njegovo soglasje ni potrebno. Da bi bilo tako soglasje s strani elektrodistributerja izrecno zahtevano, pa predlagateljica ni trdila in ne izkazala.

10. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu 2. odst. 350. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

1 Stvarnopravni zakonik.

2 Glej 9., 11., 12. in 139. čl. ZOEE (Zakon o oskrbi z električno energijo).