Appeal dismissed; possession protection claim barred by 30-day statute of limitations; evidence assessment upheld.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožnika naj sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, toženki pa morata v roku 8 dni povrniti njene stroške v zvezi z odgovorom, in sicer 229,50 EUR EUR, v primeru zamude pa še zakonske zamudne obresti za čas zamude.

[JEDRO]

Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP že pojmovno ne more biti podana s tem, da sodišče ni izvedlo vseh nepotrebnih dokazov (tudi kršitev enakega varstva pravic po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ne).

Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen SPZ). Dokazno breme za to leži na tistemu, ki tako sodno varstvo zahteva, torej na tožeči stranki.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo, ker je ocenilo, da je bila vložena prepozno, in sicer več kot 30 dni od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in za storilca (32. čl. Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Toženka naj bi že v mesecu maju 2022 postavila betonske stebre in nanje namestila žično ograjo, ne šele 14. 6. 2022, tožba pa je bila vložena 14. 7. 2022.

2. Tožnika se pritožujeta, nominalno iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov, s predlogom za spremembo oz. razveljavitev sklepa, opredeljujeta pa tudi pritožbene stroške. Očitata, da sodišče ni zaslišalo predlagane priče A. A., ki je izkopal grm in izruval mejnik. Sodišče je zaslišanje te priče zvrnilo kot nepomemben dokaz, saj naj bi priča opisovala dogodke bistveno pred zatrjevanim motenjem, vendar pa je hkrati izvedlo nepotreben dokaz z izvedencem. Sodišče je torej izvajalo nepotrebne dokaze, razen zaslišanja te priče. V tem pritožba vidi kršitev enakega varstva pravic iz 14. tč. 339. čl. ZPP. Pritožnika še navajata, da ograja 23. 5. 2022 še ni bila postavljena, saj je tožnica sms sporočilo, da upa, da bo toženka naročila geometra, preden bo postavila ograjo, poslala 24. 5. 2022. Sodišču očitata, da ni kritično ocenilo zapisnika o kontrolnem pregledu z dne 15. 6. 2022, ter izpovedbo priče B. B., ki je omenjal le vinogradniške stebre, kar pomeni, da tega dne ograja še ni bila postavljena. Tudi C. C. se ni natančno spomnil, kdaj so postavljali mrežo med stebre, po 23. 5. 2022 naj bi jo začenjali napenjati, nato se je napeljevala postopno, 14. 6. 2022 je bila postavljena na spodnjem delu. Pritožba očita še napačno oceno o verodostojnosti priče Č. Č., navaja, da je toženka sprta z več sosedi, ne le z njima. Končno pritožba graja tudi odločitev o stroških, kot neobrazloženo in torej nepreverljivo ter v previsokem znesku; sodnih taks toženka ni plačala, prav tako je izvedenino plačala tožeča stranka.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev ter opredeljuje stroške svojega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih kršitev postopka. Kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP že pojmovno ne more biti podana s tem, da sodišče ni izvedlo vseh nepotrebnih dokazov (tudi kršitev enakega varstva pravic po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ne). Izpodbijani sklep tudi sicer nima pomanjkljivosti, ki bi pomenile omenjeno kršitev; vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo preizkus njegove pravilnosti in zakonitosti.

6. Drži pa očitek, da je sodišče nekatere dokaze (zlasti z izvedencem) glede na svojo prognozo spora izvedlo očitno po nepotrebnem, kar je kršitev načela ekonomičnosti postopka (1. odst. 11. čl. ZPP). Vendar ta kršitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost same odločitve.

7. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. čl. SPZ). Dokazno breme za to leži na tistemu, ki tako sodno varstvo zahteva, torej na tožeči stranki.

8. Pritožbeno sodišče dokazno oceno sodišča prve stopnje o odločilnih dejstvih glede časa zatrjevanega motenja sprejema kot razumno, preverljivo, logično vzdržno, prepričljivo, skratka pravilno, je pa tudi dovolj jasno obrazložena.

9. Ker je tožba tožnikov vložena priporočeno po pošti 13. 7. 2022 (ne šele 14.7., kot navaja sodišče prve stopnje; tedaj je le prispela na sodišče), bi varstvo, ki se s to tožbo zahteva, lahko zajemalo kvečjemu motenje, nastalo 14. 6. 2022 ali kasneje, ne pa pred tem datumom. Pravilo varuje sam smisel posestnega varstva, katerega pomen je v hitrem, takojšnjem reagiranju na dejanske samovoljne spremembe (spremembe posesti), ne varuje pa pravice; Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika (1. odst. 33. čl. SPZ). Ne glede na spor zaradi motenja posesti (32. čl. SPZ) je mogoče zahtevati sodno varstvo posesti iz naslova pravice do posesti (36. čl. SPZ).

10. Tožnika nista uspela dokazati, da je toženka postavila (oz. dala postaviti) betonske stebre in mednje napeljati mrežo vsaj 14. 6. 2022 ali kasneje. Sodišče se je o tem prepričalo na podlagi izpovedb številnih prič in strank, pri čemer je utemeljeno največ teže poklonilo pričam, ki s sprtimi strankami niso sorodstveno ali drugače povezane, to sta zlasti priči D. D. ml. in C. C. Njune izpovedbe je smiselno in logično povezalo z izpisi telefonskih sporočil, ki so sami zase res datirani tako, da bi bilo motenje možno šele 14. 6. 2022, ni pa to verjetno oz. prepričljivo. Telefonsko sporočilo tožnice toženki z dne 24. 5. 2022 res govori v prihodnjiku "Upam da si ze narocila geometra preden postavis mrezo (...)", kar nakazuje, da se je sporno dejanje bližalo. V bistvenem se to sklada z izpovedbo C. C., ki je delo opravil, in izpovedal, da je glede podrobnosti moral pogledati v knjigo. Nakar je izpovedal, da so 23. 5. 2022 začeli napeljevati mrežo, ne spomni pa se, kdaj so zaključili. Po splošnih življenjskih izkušnjah ni verjetno, da bi to počeli več kot 3 tedne, kar bi šele omogočalo presojo utemeljenosti pravočasno zahtevanega posestnega varstva. Priča D. D., prav tako brez razmerja do pravdnih strank, je izpovedal, da se je končalo v enem dnevu. Sodišče prve stopnje svojo dokazno oceno pregledno razgrne in analizira v tč. 8 svoje obrazložitve, na kar pritožbeno sodišče v izogib ponavljanja tudi usmerja. V povzeto pritožba ni uspela zbuditi razumnega dvoma, ne s sklicevanjem na zapisnik o kontrolnem pregledu z dne 15. 6. 2022, ki ne izkazuje časa postavitve ograje oz. napeljevanja mreže, ne s sklicevanjem na nekatere druge priče oz. njihovo (ne) verodostojnost. Sodnik, ki je priče videl in slišal, je lahko napravil najboljšo oceno o njihovi zanesljivosti, prepričljivosti in verodostojnosti, ta ocena pa ni nerazumna ali tako pomanjkljiva, da bi terjala ponovitev in novo vrednotenje dokazov.

11. Tožba za varstvo pred motenjem posesti je torej glede na 32. čl. SPZ prepozna in bo sporno razmerje treba urejati kvečjemu na temelju pravice.

12. Tudi kritika stroškovne odločitve ni utemeljena. Izpodbijani sklep se v tem delu sklicuje na specificiran stroškovnik, iz katerega je razvidno, katere stroške je sodišče priznalo kot potrebne in v kakšni višini ter kako je izračunalo končno vsoto. Vsota, naložena v plačilo tožnikoma, ne zajema nobene sodne takse, strošek za izvedenca pa je vključen toliko, kot ga je trpela toženka (141,40 EUR).

13. Pritožbeni očitki torej niso utemeljeni. Ker tudi v okviru preizkusa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) pritožbeno sodišče v izpodbijanem sklepu ni ugotovilo relevantnih napak, ga je potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (2. tč. 365. čl. ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP; pritožnika morata sama kriti stroške svoje neuspele pritožbe ter plačati toženki stroške za odgovor, ki sta ga povzročila z neutemeljeno pritožbo (1. odst. 154. čl. ZPP), in sicer 375 točk po Odvetniški tarifi št. 21/1 v zvezi s št. 18/2, povečano za 2 % izdatkov, kar skupaj znaša 229,50 EUR. Priznane stroške morata tožnika toženki plačati v 8 dneh (1. odst. 428. čl. ZPP), če zamudita, pa od izteka tega roka še zahtevane zakonske zamudne obresti (1. odst. 299. čl. in 1. odst. 378. čl. OZ).