Appeal court reversed first instance regarding document access denial, allowing access but rejecting specific representative request.

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se sklep sodišča v izpodbijani I. točki izreka spremeni tako, da se predlog predlagatelja zavrne, v III. točki izreka pa spremeni tako, da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka.

II. Pritožba predlagatelja se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

III. Udeleženca sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Predlagatelj nosi trditveno breme glede tega, do katere zahtevane dokumentacije mu vpogled, ki mu je dne 8. 6. 2023 bil dopuščen, naj ne bi bil omogočen. Predlagatelj pa je v izpodbijanem predlogu pravzaprav le vztrajal pri svoji prvotno postavljeni zahtevi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotnemu udeležencu naložilo, da mora po svoji upravi predlagatelju omogočiti nemoten vpogled v zahtevano dokumentacijo (I. točka izreka), zavrnilo predlog v delu, kjer je predlagatelj zahteval vpogled v listine preko svojih pooblaščencev, ki jih določi brez omejitev (II. točka izreka), in odločilo, da je dolžan nasprotni udeleženec predlagatelju povrniti njegove stroške postopka v višini 4.629,84 EUR (III. točka izreka).

2. Predlagatelj se je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava pritožil zoper odločitev v II. točki izreka, predlagal ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega dela sklepa ter ugoditev predlogu tudi v tem delu. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

3. Nasprotni udeleženec pa se je pritožil zoper I. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa, iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1, predlagal ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijanega dela sklepa in zavrnitev predloga tudi v izpodbijanem delu, s stroškovno posledico, podredno pa razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba predlagatelja ni utemeljena. Pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

5. Sodišče prve stopnje je ugoditev izpodbijanemu delu predloga utemeljilo s tem, da predlagatelju ni bilo omogočeno tiskanje listin, v katere je vpogledal, zaradi česar njegovi pravici do vpogleda v dokumentacijo nasprotnega udeleženca naj ne bi bilo zadoščeno (19. točka obrazložitve). Vendar pa je nasprotni udeleženec utemeljeno opozoril, da predlagatelj v izpodbijanem predlogu niti ni predlagal, da mu je dolžan nasprotni udeleženec dovoliti napraviti kopije zahtevane dokumentacije, niti svojega predloga ni utemeljil na trditvi, da mu ni bilo dovoljeno napraviti kopij vpogledane dokumentacije. Nosilni razlog sodišča prve stopnje je torej izven trditvene podlage predlagatelja.

6. Predlagatelj je svoj predlog utemeljil na naslednjih okoliščinah: vpogledane listine naj ne bi bile ustrezne, saj iz njih domnevno naj ne bi bilo mogoče ugotoviti podlage izplačil zunanjim izvajalcem nasprotnega udeleženca; pri vpogledu ni bilo prisotno poslovodstvo nasprotnega udeleženca; nasprotni udeleženec ni dovolil prisotnosti strokovnega pomočnika predlagatelja A. A.

7. Predlagatelj je z obravnavanim predlogom zahteval vpogled v:

- zbirne računovodske podatke za vsako posamezno koledarsko leto, in sicer:

a) skupni znesek, ki ga je uprava nasprotnega udeleženca plačala kot reprezentanco družbe (vključno z novoletnimi in drugimi poslovnimi darili družbe);

b) skupni znesek, ki ga je nasprotni udeleženec plačal za vozni park družbe, vključno s stroški najemov vozil, in v tem okviru ločeno zgolj za vozila v uporabi uprave;

c) skupni znesek po posameznih področjih, ki ga je nasprotni udeleženec plačal zunanjim izvajalcem za družbo, in sicer za pravne storitve, za IT storitve in za ostale storitve;

- listine, na katerih temeljijo izplačila nasprotnega udeleženca zunanjim izvajalcem za družbo, ki presegajo (posamično) ali skupno znesek 20.000,00 EUR letno, in sicer za obdobje od vključno leta 2018 do vključno leta 2022.

8. Iz zapisnika vpogleda z dne 8. 6. 2023 izhaja, da je bila predlagatelju na vpogled dana naslednja dokumentacija:

- skupni strošek reprezentance (vključno z novoletnimi in drugimi poslovnimi darili družbe) za obdobje 2018 do 2022;

- skupni strošek voznega parka družbe, vključno s stroški najemov vozil, ločeno za vozila v uporabi uprave za obdobje 2018 do 2022;

- skupni strošek zunanjih izvajalcev ločeno za pravne storitve, IT storitve in ostalo za obdobje 2018 do 2022;

- listine, ki vsebujejo splošne podatke, in na katerih temeljijo izplačila (načrti izkazov poslovnega izida in naložb za vsa leta od 2018 do 2022; letna poročila za vsa leta od 2018 do 2022; nerevidirana računovodska poročila za devetmesečna obdobja 1. 1. - 30. 9. 2018, 1. 1. - 30. 9. 2019, 1. 1. - 30. 9. 2020, 1. 1. - 30. 9. 2021, 1. 1. - 30. 9. 2022, nerevidirana računovodska poročila za šestmesečna obdobja 1. 1. - 30. 6. 2018, 1. 1. - 30. 6. 2019, 1. 1. - 30. 6. 2020, 1. 1. - 30. 6. 2021, 1. 1. - 30. 6. 2022, nerevidirani računovodski izkazi za trimesečna obdobja 1. 1. - 31. 3. 2018, 1. 1. - 31. 3. 2019, 1. 1. - 31. 3. 2020, 1. 1. - 31. 3. 2021, 1. 1. - 31. 3. 2022).

9. Iz navedenega po presoji višjega sodišča izhaja, da je nasprotni udeleženec izpolnil predlagateljevo zahtevo za vpogled v dokumentacijo v okviru tega, kar je predlagatelj z izpodbijanim predlogom predlagal. Trditev predlagatelja, da predložena dokumentacija naj ne bi bila zadostna za zagotovitev učinkovite pravice do vpogleda, pa ni dovolj konkretna. Predlagatelj nosi trditveno breme glede tega, do katere zahtevane dokumentacije mu vpogled, ki mu je dne 8. 6. 2023 bil dopuščen, naj ne bi bil omogočen. Predlagatelj pa je v izpodbijanem predlogu pravzaprav le vztrajal pri svoji prvotno postavljeni zahtevi, z izjemo skrčenja predloga v delu, kjer prvotno zahtevana dokumentacija 1 niti naj ne bi obstajala. Na podlagi tega sodišče ne more napraviti konkretnega zaključka, da zahtevana dokumentacija predlagatelju ni bila posredovana. Če je predlagatelj menil, da nasprotni udeleženec dokumentacije, v katero naj bi predlagatelj želel vpogledati, ni predložil, bi moral manjkajočo dokumentacijo, v katero je želel vpogledati, v obravnavanem predlogu konkretno opredeliti, pa tega ni storil.

10. V kolikor je družbenik določene informacije že prejel, pomeni ponovno sodno uveljavljanje pravice zahtevati taiste informacije zlorabo takšne pravice, ki ji ni mogoče ugoditi. 2 Ker torej predlagatelj ni uspel konkretizirati dokumentacije, v katero mu dne 8. 6. 2023 naj ne bi bilo dopuščeno vpogledati, višje sodišče zaključuje, da je bil omenjenega dne predlagatelju omogočen vpogled v dokumentacijo, ki jo je opredelil v predlogu in zato predlog, s katerim bi se mu ponovno dovolil vpogled v isto dokumentacijo, ne more biti utemeljen. Višje sodišče na podlagi zgoraj navedenega tako zaključuje, da je bil vpogled v dokumentacijo, ki jo je predlagatelj v izpodbijanem predlogu opredelil, predlagatelju omogočen in zato iz tega razloga predlog ni utemeljen.

11. Čeprav prvi odstavek 512. člena ZGD-1 opredeljuje družbenikovo pravico do informacij in vpogleda, torej kumulativno, ti upravičenji ne sovpadata vedno. Predlagatelj je v obravnavanem predlogu zahteval le vpogled v dokumentacijo ob prisotnosti poslovodstva, ne v predlogu in ne v zahtevi z dne 9. 5. 2023 pa ni zahteval, da bi mu bilo poslovodstvo družbe dolžno dati konkretne informacije o določenih zadevah. 3 Posledično torej dejstvo, da ob vpogledu dne 8. 6. 2023 ni bilo prisotno poslovodstvo nasprotnega udeleženca, samo po sebi ne utemeljuje kršitve pravice do vpogleda v dokumentacijo družbe, ki bi terjala ugoditev spornemu predlogu.

12. Kar pa zadeva očitek, da je pooblaščenec nasprotnega udeleženca preprečil dostop strokovnemu pomočniku predlagatelja A. A., pa je treba pojasniti, da obravnavani predlog sploh ne vsebuje zahteve, da se vpogled opravi s pomočjo navedene osebe. Vsebina obravnavanega predloga je vpogled v zahtevano dokumentacijo preko pooblaščencev, ki jih predlagatelj lahko prosto določi. Zato vprašanje, ali je bil dostop tej konkretni osebi upravičeno zavrnjen, ni odločilnega pomena. Obravnavani predlog se ravno v opredelitvi strokovnega pomočnika razlikuje od predloga, obravnavanega v sklepu Vrhovnega sodišča III Ips 75/2010 z dne 27. 1. 2011. Predlog v citiranem sklepu je vseboval konkretno opredelitev, da bi se vpogled v dokumentacijo izvedel po pooblaščeni revizijski hiši. Tudi Vrhovno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da je družbeniku pri opravi vpogleda lahko v pomoč tretja oseba, ki ima ustrezno strokovno znanje, npr. odvetnik, računski ali davčni svetovalec. V obravnavani zadevi pa je vsebina predloga, da bi v predlagateljevem imenu v zahtevano dokumentacijo lahko vpogledala katerakoli oseba, ki bi jo predlagatelj pooblastil, s čimer krog pooblaščencev ni niti določen, niti določljiv. To pa je bistveno drugačna kvalifikacija od "osebe z ustreznim strokovnim znanjem", kot je besedna zveza, ki jo je uporabilo Vrhovno sodišče v citirani zadevi.

O pritožbi predlagatelja

13. Ker se je pritožba nasprotnega udeleženca izkazala za utemeljeno v zvezi z dopustitvijo vpogleda v dokumentacijo, ni potrebna obravnava predlagateljeve pritožbe o pooblaščenih osebah, preko katerih bi predlagatelj v dokumentacijo vpogledal. Zato je višje sodišče pritožbo predlagatelja zavrnilo in v izpodbijani II. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

O stroškovni odločitvi

14. Zavrnitev predloga pa terja tudi spremembo odločitve o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Ker predlagateljev predlog ni bil utemeljen, krije predlagatelj sam svoje stroške postopka. Ni pa podlage za povračilo stroškov nasprotnega udeleženca, saj v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZNP-1 vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, če zakon ne določa drugače. ZGD-1 pa v tretjem odstavku 52. člena predvideva le povrnitev stroškov predlagatelja s strani družbe, če je predlog utemeljen.

Sklepno

15. Na podlagi navedenega je pritožba nasprotnega udeleženca utemeljena, zato je višje sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo in predlog tudi v preostalem delu zavrnilo ter odločilo, da udeleženca sama krijeta svoje stroške postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 40. člena ZNP-1, po katerem vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

1 Sicer je prvotno zahtevo za vpogled skrčil glede vpogleda v vse spremljajoče in povezane listine služb notranjih kontrol nasprotnega udeleženca (Službe za skladnost in notranjo kontrolo; Službe za notranjo revizijo), glede notranje kontrole izplačil zunanjim izvajalcem storitev za nasprotnega udeleženca, ki presegajo (posamično ali skupno) znesek 20.000 EUR letno.

2 Sklep VSL I Cpg 568/2022 z dne 22. 12. 2022.

3 Prim. s sklepom VSL I Cpg 529/2021 z dne 13. 10. 2021 in I Cpg 41/2020 z dne 13. 2. 2020.