Court allows creditor's appeal for enforcement objection response costs but dismisses debtor's appeal regarding state debt assumption.

I. Pritožba dolžnice se zavrne in v izpodbijanem delu (točkah I/1, I/2 in II) sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbi upnika se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki I/3 izreka spremeni tako, da je dolžnica dolžna upniku v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 219,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

III. Dolžnica je dolžna upniku v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 172,80 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila, sama pa krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Stališču, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR urejen zakonit prevzem dolgov iz izvršilnih naslovov, je pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-115/23 z dne 4. 4. 2023, s katero je ugotovilo, da izpodbijane odločbe ZOKIPOSR niso v neskladju z Ustavo RS. Republika Slovenija je tako postala novi dolžnik za dolgove iz obstoječih izvršilnih naslovov že z uveljavitvijo zakona in ne šele po zaključku posebnega postopka pred Državnim odvetništvom.

Odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi je odraz pravice do enakega varstva pravic na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova izvajanja odgovori. Če mu pri tem nastanejo stroški, dolžnik pa z ugovorom propade, je zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ni bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor nove dolžnice Republike Slovenije z dne 8. 3. 2023 zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper njo kot novo dolžnico z dne 24. 2. 2023 zavrnilo (točka I/1 izreka), zavrnilo dolžničin zahtevek za povrnitev izvršilnih stroškov ugovora (točka I/2 izreka) in upnikov zahtevek za povrnitev izvršilnih stroškov odgovora na ugovor (točka I/3 izreka). Zavrnilo je tudi predlog dolžnice z dne 6. 12. 2023 za prekinitev izvršilnega predloga do odločitve Ustavnega sodišča RS, št. U-I-115/23 (točka II izreka).

2. Zoper sklep upnik in dolžnica vložita pravočasno pritožbo. Dolžnica odločitev sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ. Prepričana je, da je njen ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe utemeljen. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Upnik sklep sodišča prve stopnje izpodbija v točki I/3 izreka, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kršitev določil ZIZ in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni in upniku prizna stroške odgovora na ugovor, kakor tudi priglašene pritožbene stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Odgovora na pritožbi nista bila vložena.

5. Pritožba dolžnice ni utemeljena, pritožba upnika je utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

O pritožbi dolžnice:

7. V predmetni zadevi je upnik 28. 2. 2022 na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 15. januarja 2008 (v nadaljevanju ZOKIPOSR) predlagal nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika, Republiko Slovenijo. Sodišče prve stopnje je predlagano nadaljevanje s sklepom z dne 24. 2. 2023 dovolilo. Zoper ta sklep je nova dolžnica vložila ugovor, v katerem nasprotuje prehodu obveznosti nanjo (56.a člen ZIZ).

8. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora dolžnice je pravilna. Z razlogi zanjo soglaša tudi sodišče druge stopnje in odgovarja na pritožbene navedbe. Očitana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana. Eden od pomembnejših elementov pravice do izjave v postopku je tudi pravica do informacije - stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. Pri oceni, ali je prišlo do kršitve strankine pravice do izjave, pa je treba upoštevati, da zagotavljanje te pravice ni nek formalni ritual, ki je sam sebi namen. Sodišče je dolžnici 1. 3. 2023 skupaj s sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper njo vročilo tudi vse kopije celotnega spisa in ji tako v okviru ugovornega postopka omogočilo učinkovito obrambo njenih pravic v tem postopku. Očitki pritožnice, da je bila v svojih pravicah prekludirana, so tako neutemeljeni.

9. 24. člen ZIZ v četrtem odstavku določa, da se v primeru spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, izvršba nadaljuje z novim dolžnikom, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Novi dolžnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Na "drug način" je v obravnavanih zadevah na podlagi zakona, upoštevajoč stanje sodnega registra, kdo je bil družbenik in kdaj je bila družba izbrisana. Stališču, da je v tretjem odstavku 17. člena ZOKIPOSR urejen zakonit prevzem dolgov iz izvršilnih naslovov, je pritrdilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-115/23 z dne 4. 4. 2023, s katero je ugotovilo, da izpodbijane odločbe ZOKIPOSR niso v neskladju z Ustavo RS. Republika Slovenija je tako postala novi dolžnik za dolgove iz obstoječih izvršilnih naslovov, kar je tudi obravnavani primer, že z uveljavitvijo zakona in ne šele po zaključku posebnega postopka pred Državnim odvetništvom. Navedeno pa ne preprečuje, da bi upnik in država lahko sklenila sporazum, s katerim bi upoštevaje dejstvo, da je dolg že na podlagi zakona prevzela država, za naprej uredila določena vprašanja v zvezi z odplačilom dolga.

10. Glede na pojasnjeno je pritožba dolžnice neutemeljena. Ker je bila s strani Ustavnega sodišča RS že sprejeta odločitev, da določila ZOKIPOSR niso neustavna, sodišče druge stopnje tudi ni posegalo v odločitev v točki II izreka sklepa. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in v izpodbijani odločitvi sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi upnika:

12. Pravna podlaga za odločitev o upnikovih stroških odgovora na ugovor je peti odstavek 38. člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Temeljni kriterij za presojo, ali je upnikova zahteva za povrnitev izvršilnih stroškov upravičena, je torej njihova potrebnost za postopek izvršbe.

13. Upnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je odgovor na ugovor vložil po pozivu sodišča in opozorilu na pravne posledice opustitve vložitve odgovora na ugovor ter da je odgovor na ugovor pravno sredstvo, katerega nevložitev pomeni, da upnik dolžnikove navedbe v ugovoru priznava kot resnične. Dolžnica je v ugovoru obrazloženo nasprotovala prehodu obveznosti. Glede na takšno vsebino ugovora in različno pravno prakso glede pogojev za prehod terjatve je upnik na vročen ugovor utemeljeno odgovoril. Poleg tega je odgovor na ugovor zoper sklep o izvršbi odraz pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS) na prvi stopnji. Pravici dolžnika, da nasprotuje predlogu in sklepu o izvršbi, ustreza pravica upnika, da na dolžnikova izvajanja odgovori. Če mu pri tem nastanejo stroški, dolžnik pa z ugovorom propade, sodišče druge stopnje meni, da je zavrnitev upnikovega stroškovnega zahtevka pravilna le takrat, ko upnik z odgovorom ni prav v ničemer prispeval k odločitvi sodišča prve stopnje oziroma ko odgovor ni bil potreben zaradi očitne neobrazloženosti ugovora, kar pa ni primer v tem postopku, kot je že bilo pojasnjeno zgoraj. Upnikov odgovor na ugovor je bil tako v danem primeru potreben in je upnik z njim zagotovil varstvo svojih pravic v postopku.

14. Upnikovi pritožbi je zato sodišče druge stopnje ugodilo in sklep spremenilo tako, da mu je kot stroške, potrebne za izvršbo, priznalo stroške sestave odgovora na ugovor v višini 300 točk (7. točka tar. št. 31 Odvetniške tarife, v nadaljevanju OT), kar ob vrednosti točke 0,60 EUR ter prištetju 22% DDV skupaj znaša 219,60 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upnik je s pritožbo uspel, zato je sodišče druge stopnje njegove pritožbene stroške kot za izvršbo potrebne stroške naložilo v plačilo dolžnici (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje mu je ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta (to je zahtevanih stroškov) priznalo stroške sestave pritožbe (200 točk; Tar. št. 31/7) ter priglašeni 22% DDV, kar znaša skupaj s plačano sodno takso 172,80 EUR.