Appeal allowed; detention order revoked due to procedural violation and disproportionate final judgment.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ugotovljene procesne kršitve ni moglo odpraviti samo. Če bi jo, bi namreč moralo na pritožbeni stopnji izvesti praktično kompleten dokazni postopek in ne samo njegove dopolnitve. Po opravljanjem tehtanju po strogem testu sorazmernosti med pravico do pritožbe in pravico do učinkovitega sodnega varstva pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi dokončno sojenje pred sodiščem druge stopnje nesorazmerno poseglo v pravico udeležencev postopka do pravnega sredstva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se nasprotni udeleženec zadrži v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. do 9. 4. 2024 in da se stroški postopka krijejo iz proračuna.

2. V pravočasni pritožbi odvetnica nasprotnega udeleženca predlaga razveljavitev sklepa oz. njegovo spremembo, da se nasprotnega udeleženca ne zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom in se ga odpusti. Nasprotni udeleženec ni nikogar ogrožal, v spisu tudi ni podatkov, da bi prišlo do poškodovanja stvari in predmetov in to v višini, da bi se lahko zaključilo, da gre za hudo premoženjsko škodo. Poleg tega nasprotni udeleženec ves čas jemlje zdravila in obiskuje ambulanto. Izvedenec je ugotovil, da se svojega stanja delno zaveda, zato se drži terapije, ki jo redno jemlje. Ker žena in hči držita skupaj, nastajajo konflikti, nasprotni udeleženec se zato umika iz družinskega okolja. Ženi ali hčeri ni grozil, prav tako ni bil do njiju fizično nasilen, gre za običajne družinske konflikte in nestrinjanja. Je povsem umirjen, realen in sposoben obvladovati svoja ravnanja. Ko se bo hči odselila od doma, bo doma mir. Razlogov za zadržanje ni in se ga lahko izpusti, s terapijo bo nadaljeval, saj se bolje počuti, če jo redno jemlje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku 1 (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku 2 (v nadaljevanju: ZNP-1) ter 30. členom Zakona o duševnem zdravju 3 (v nadaljevanju: ZDZdr) pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa pri tem pazi na v citirani zakonski določbi navedene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Po 53. členu ZDZdr je sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve osebe v nujnih primerih možen, če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena istega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena ZDZdr. Prvi odstavek 39.člena ZDZdr določa, da je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

- če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,

- če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in

- če navedenih vzrokov in ogrožanja iz prve in druge alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Če manjka eden od teh pogojev, zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve ni dopustno.

6. Kot je pravilno zapisalo sodišče prve stopnje v 6. točki obrazložitve, so ugotovitev duševne motnje, hudo motene presoje realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja stvar strokovne presoje izvedenca psihiatrične stroke. In ravno v izvedeniškem mnenju pritožbeno sodišče vidi prvo pomanjkljivost izpodbijane odločitve, saj iz njega ni razvidna niti duševna motnja niti povezava med njo in pogojem iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Nadalje sodišče ugotavlja, da je nasprotni udeleženec želel ubiti (zadaviti) ženo, da ji je grozil, da jo bo zmlel, prav tako naj bi grozil hčeri, da bo "pizdarija", in jo nato čez 10 dni fizično napadel. Kaj točno naj bi pomenila grožnja hčeri in kako jo je nasprotni udeleženec napadel, iz sklepa ni razvidno. Prav tako razen navedbe, da je s smrtjo grozil ženi, ni razviden potek dogodkov, ko naj bi prišlo do te grožnje. O domnevnih grožnjah, ki naj bi jih izrekel ženi in hčeri, sodišče nasprotnega udeleženca med zaslišanjem ni nič vprašalo, v pritožbi, ko so mu bile z vročitvijo izpodbijanega sklepa te trditve prvič predočene, pa navaja, da jima ni grozil in da je povsem umirjen. Končno iz zaslišanja nasprotnega udeleženca ni razvidno, da se ne bi držal predpisane terapije, in tudi izvedenec tega ne ugotavlja.

7. Vse to pomeni, da je izpodbijana odločitev obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sklepa ni mogoče preizkusiti in preveriti, če so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za pridržanje iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Sklep je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr, saj pritožbeno sodišče ugotovljene procesne kršitve ni moglo odpraviti samo. Če bi jo, bi moralo namreč na pritožbeni stopnji izvesti praktično kompleten dokazni postopek in ne samo njegove dopolnitve. Po opravljanjem tehtanju po strogem testu sorazmernosti med pravico do pritožbe, ki je v našem pravnem redu zagotovljena v 25. členu Ustave RS, in pravico do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave in 6. členu EKČP pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi dokončno sojenje pred sodiščem druge stopnje nesorazmerno poseglo v pravico udeležencev postopka do pravnega sredstva.

8. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku ugotovi okoliščine glede ogrožanja življenja nasprotnega udeleženca ali življenja drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim. Če bo dovolj prepričljivo ugotovilo obstoj prvega pogoja, naj nato poskrbi za ustrezno dopolnitev izvedeniškega mnenja, ki bo vsebovalo vse potrebne ugotovitve glede obstoja duševne motnje pri nasprotnem udeležencu. V primeru, da bo ta ugotovljena, naj izvedenec odgovori na vprašanje, ali ima nasprotni udeleženec zaradi ugotovljene duševne motnje hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje ter če je ugotovljeno ogrožanje oz. povzročanje škode posledica ugotovljenega zdravstvenega stanja. Po vsem tem naj izvedenec (upoštevaje, da se nasprotni udeleženec očitno drži predpisane terapije) obrazloženo pojasni, ali zdravljenja ni mogoče izvesti z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo. Po prejemu popolnega izvedenskega mnenja naj nato sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za pridržanje, pri tem naj da možnost nasprotnemu udeležencu, da se opredeli do trditev njegovih domačih, in potem vse izvedene dokaze kritično ovrednoti.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Uradni list RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2 Uradni list RS, št. 16/2019.

3 Uradni list RS, št. 77/2008, s spremembami in dopolnitvami.