Supreme Court allows review on whether minutes of oral hearings are the sole admissible evidence for procedural legality.

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali stališče Upravnega sodišča, da je za presojo zakonitosti izbirnega postopka edini verodostojen dokaz zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru, voden v času oprave razgovorov, pomeni dokazno pravilo?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali stališče Upravnega sodišča, da je za presojo zakonitosti izbirnega postopka edini verodostojen dokaz zapisnik o opravljenem ustnem razgovoru, voden v času oprave razgovorov, pomeni dokazno pravilo?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije je s sodbo II U 184/2023-43 z dne 20. 11. 2023 ugodilo tožbi, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo upravnemu organu v ponovni postopek. Delno je ugodilo stroškovnemu delu zahtevka tožnice in odločilo, da toženka in stranka z interesom sami nosita svoje stroške postopka.

2. V razlogih te sodbe je Upravno sodišče med drugim navedlo, da je zgolj preverljivost poteka ustnih razgovorov in njihove vsebine dokaz transparentnosti in hkrati garant izvedbe poštenega postopka, ta preverljivost pa je mogoče le ob predložitvi zapisnikov o dejanskem poteku in vsebini razgovorov z vsemi kandidati. Ker zapisniki o ustnih razgovorih s kandidati niso bili vodeni v času razgovorov ali pa takih zapisnikov v spisovnem gradivu ni, je štelo, da ni mogoče brez sence dvoma preveriti zakonitosti in poštenosti izvedenega postopka. Na podlagi 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je zaradi bistvene kršitve pravil postopka tožbi ugodilo, ker v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, saj izbirni postopek ni bil voden na način, da bi bilo mogoče preveriti vsebinsko pravilnost njegove izvedbe, kar je vplivalo na zakonitost odločitve o izbiri.

3. Toženka in stranka z interesom sta zoper to sodbo vložili pritožbi, ki ju je Vrhovno sodišče s sklepom I Up 43/2024 z dne 27. 3. 2024 zavrglo. Pri tem je v II. točki izreka tega sklepa navedlo, da začne za toženko in stranko z interesom rok za vložitev predloga za dopustitev revizije teči z dnem vročitve tega sklepa. Toženka je skladno s tem na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz druge alineje drugega odstavka 367. a člena ZPP, glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Vrhovno sodišče se z tem vprašanjem še ni ukvarjalo, odgovor nanj pa je objektivno pomemben za razvoj prava prek sodne prakse. Tako vprašanje se namreč lahko pojavi tudi v nadaljnjih postopkih za imenovanje notarjev na razpisana notarska mesta, zato odgovor nanj lahko vpliva tudi na vodenje teh postopkov. Z odgovorom na to vprašanje bo hkrati odgovorjeno tudi na večji del preostalih vprašanj.

6. V delu, v katerem se ta vprašanja ne prekrivajo z dopuščenim vprašanjem, je Vrhovno sodišče ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato v tem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo.