Appeal dismissed; temporary order rejected due to lack of appropriate enforcement security for non-monetary debt.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

ZIZ pri izvršbi denarnih terjatev sredstva izvršbe našteva taksativno. Katera izvršilna sredstva so dovoljena za uveljavljanje nedenarnih terjatev, pa je razvidno iz zakonskih določb, ki urejajo način izvršbe posameznih nedenarnih terjatev.

Izbira izvršilnega sredstva pri nedenarnih terjatvah ni v dispoziciji strank. Bistvo denarne kazni iz 226. člena ZIZ ni v obogatitvi tožnika, ampak je njen namen vplivati na voljo toženke, da izpolni obveznost, ki jo lahko izpolni le ona. Denarna kazen se plača v korist proračuna in ne v korist tožnika.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi toženki naložilo odstraniti vse članke o tožniku ter objave na portalu X. z v izreku navedenimi naslovi ter ji prepovedalo nadaljnje poseganje v tožnikove osebnostne pravice s poročanjem o njegovem intimnem življenju. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da tožnik ni predlagal primernega sredstva zavarovanja.

2. Zoper tak sklep se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik in predlaga njegovo razveljavitev ali spremembo. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 2. odstavek 226. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Predlagatelj začasne odredbe ni dolžan podati predloga za nadomestno sredstvo zavarovanja, a pritožnik ga je. Napačno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da bi moral tožnik predlagati še višino denarne kazni v korist proračuna Republike Slovenije.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik očitno narobe razume razloge izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da mora, ker ima v skladu z 268. členom ZIZ sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi, predlog za izdajo začasne odredbe vsebovati sredstvo izvršbe, s katerim se bo začasna odredba realizirala. Izbira sredstva izvršbe ni poljubna. ZIZ pri izvršbi denarnih terjatev sredstva izvršbe našteva taksativno. Katera izvršilna sredstva so dovoljena za uveljavljanje nedenarnih terjatev, kakršna je tudi terjatev, uveljavljana v tem postopku, pa je razvidno iz zakonskih določb, ki urejajo način izvršbe posameznih nedenarnih terjatev.

6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da gre pri umiku člankov ter prepovedi nadaljnjih posegov v osebnostne pravice z objavo člankov za dejanja, ki jih lahko opravi le sama toženka, torej nenadomestna dejanja. Način izvršbe takšne terjatve ureja 226. člen ZIZ - če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu v skladu s 1. odstavkom 226. člena ZIZ, določi sodišče s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti. Sodišče prve stopnje tudi pravilno pojasnjuje, da s sklepom o izvršbi (oz. zavarovanju) izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti. Napačno pa se je sodišče prve stopnje ob tem sklicevalo na 2. odstavek 226. člena ZIZ 1 namesto na 3. odstavek 226. člena (ki ga je sicer pravilno povzelo).

7. Izvršba v primeru nenadomestnega dejanja se v skladu z določbami 226. člena ZIZ torej opravi tako: 1. da sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok za izpolnitev obveznosti in 2. denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti; 3. če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti (4. odstavek 226. člena ZIZ); 4. zoper dolžnika, ki kljub drugi izrečeni kazni ne izpolni svoje obveznosti, postopa sodišče še naprej tako, kot je določeno v 2. in 3. odstavku tega člena, vse dokler seštevek denarnih kazni iz posameznih sklepov ne doseže desetkratnega zneska iz drugega odstavka tega člena (4. odstavek 226. člena ZIZ).

8. Povzete določbe ZIZ so kogentne. Izbira izvršilnega sredstva pri nedenarnih terjatvah ni v dispoziciji strank. 2 Sodišče prve stopnje torej pravilno izpostavlja, da predlagano sredstvo izvršbe (v primeru, da toženka ne ravna v skladu z začasno odredbo mora za vsak dan zamude tožniku plačati 1.000 oz. 10.000 EUR denarne kazni) ni ustrezno. Bistvo denarne kazni iz 226. člena ZIZ ni v obogatitvi tožnika, ampak je njen namen vplivati na voljo toženke, da izpolni obveznost, ki jo lahko izpolni le ona. Denarna kazen se, kot pravilno izpostavlja sodišče prve stopnje, plača v korist proračuna in ne v korist tožnika 3 , kot je to zmotno v predlogu predlagal tožnik in pri čemer vztraja v pritožbi.

9. Predlog za začasno odredbo, ki ne vsebuje ustreznega sredstva izvršbe, je zaradi opisanega sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo kot neutemeljen. 4

10. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje pa je določbe ZIZ pravilno uporabilo, svoje stališče jasno obrazložilo in ob tem ni kršilo določb postopka, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Ki določa, da sodišče na predlog upnika s sklepom o izvršbi določi, da je dolžnik prost svoje obveznosti, če namesto izpolnitve obveznosti po izvršilnem naslovu v 15 dneh upniku plača določen denarni znesek, še preden poteče rok za izpolnitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Tudi takšnega predloga pritožnik ni podal.

2 Sklepa VSRS II Ips 65/2021 in VSL III Ip 761/2017.

3 Sklep VSL I Cp 1785/2021.

4 Prim. sklepe VSL II Cp 1842/2016, II Cp 2201/2021, I Cp 1566/2022, II Cp 133/2023, I Cp 585/2023 in VSK I Cp 209/2020.