Appeal allowed; notarial form not required for inheritance agreement containing life annuity and waiver of inheritance.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišče sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave. Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata). S sodbo, enako kot s sodno poravnavo sodišče uredi pravna razmerja med strankami. V procesni obliki dednega dogovora (poravnave) so lahko vsebovani različni pravni posli, tudi npr. prodajna pogodba. Ni dvoma, da pritožnice želijo urediti medsebojna sporna razmerja. Namen omejitve, ki velja (tudi) v civilnem procesnem pravu, da razpolaganje z zahtevkom ne sme biti v nasprotju s kogentnimi predpisi ali moralo (tretji odstavek 3. člena ZPP) pa je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči. Za procesna dejanja je zato pomembna opredelitev, ali so določene norme OZ dispozitivne ali kogentne narave, ker je namen tretjega odstavka 3. člena ZPP le v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. Strankam sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni prepovedana. Enako velja za sklenitev sporazuma o odpovedi neuvednem dedovanju.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje v 4. in 5. točki ni dovolilo skleniti dednega dogovora, ki so ga predlagale dedinje A. A., B. B., C. C. ter udeleženka D. D. v vlogi z dne 30. 4. 2024.

2. Navedeni sklep dedinje in udeleženka izpodbijajo s pravočasno pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi, odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da dovoli sklenitev dednega dogovora in sodne poravnave tudi v točki 4 in 5. Poudarjajo, da so s sklenitvijo dednega dogovora želele medsebojna razmerja v celoti urediti. Ni sporno, da so v predlog dednega dogovora vključile tudi vsebino pogodbe o dosmrtnem preživljanju in sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju (4. in 5. točka). Sodišče pa je nato zavzelo napačno stališče, da navedenega v obliki dednega dogovora ni mogoče skleniti, ker je predpisana obličnost (notarski zapis) pogoj za veljavnost predmetne pogodbe in sporazuma. Ponovno opozarjajo na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 89/2012 z dne 6. 6. 2013. Menijo, da je sodišče zagrešilo kršitev določb pravdnega postopka, saj lahko med postopkom pred pravnim sodiščem stranke kadarkoli sklenejo poravnavo o spornem predmetu, pri tem pa lahko poravnava obsega tudi ureditev drugih spornih vprašanj med strankami, v poravnavo pa se lahko poleg strank vključi tudi oseba, ki ni stranka postopka. Pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju oziroma pri sporazumu o odpovedi neuvedenemu dedovanju ne gre za zahtevka, s katerim stranke ne bi smele razpolagati. Pritožnice v nadaljevanju navajajo nekaj življenjskih primerov, ki kažejo na napačno in škodljivo stališče sodišča prve stopnje. Prepričane so, da jim je sodišče kršilo ustavne pravice. Samoiniciativna odpoved sodišča sodni oblasti pa predstavlja nevaren odstop od načela delitve oblasti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje pravilno povzema določbo 558. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in tudi določbo 47. člen Zakona o notariatu (ZN), ki določata, da morata biti pogodba o dosmrtnem preživljanju in sporazum o odpovedi neuvedenem dedovanju sklenjena v obliki notarskega zapisa. Zmoten pa je pri tem zaključek sodišča prve stopnje, da stranke ne morejo razpolagati s tema zahtevkoma in skleniti dednega dogovora, ker v tem primeru pogoj obličnosti ne bo izpolnjen.

5. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je bila do uvedbe OZ urejena v četrtem poglavju Zakona o dedovanju (ZD) med dednopravnimi pogodbami in ni bila uvrščena v Zakon o obligacijskih razmerjih. Pogodba o dosmrtnem preživljanju je danes urejena v šestem poglavju posebnega dela OZ. OZ je s končno določbo prve alineje prvega odstavka 1061. člena razveljavil določbe ZD, ki so urejale dovoljeno dednopravno pogodbo in jo uredil v 557. do 563. členu OZ. Tudi ZD je za pogodbo o dosmrtnem preživljanju predpisoval strogo obličnost. V četrtem odstavku 117. člena je določal, da mora biti pogodba o dosmrtnem preživljanju sestavljena v pisni obliki in overjena po sodniku. Namen, zaradi katerega je oblika predpisana, pa je varstvo pogodbenih strank 1 , ki se zavezujejo, saj gre za pogodbo z elementi tveganja oz. negotovosti.

6. Stroga obličnost pri dednopravnih pogodbah je tako bila in je določena v interesu pogodbenih strank. Stranki tovrstnih pogodb nista mogli in ne moreta skleniti sami v obliki zasebne listine. Po sedanji ureditvi morata to storiti v obliki notarskega zapisa. Notarske listine po 224. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dokazujejo resničnost tistega, kar se v njih potrjuje ali določa.

7. Enako varstvo mora biti strankam zagotovljeno tudi, ko sklepajo sodno poravnavo. Sodna poravnava je mešana (procesna in materialno pravna) pogodba in za njeno veljavnost mora biti izpolnjene predpostavke procesnega in materialnega prava (sodna pristojnost, pravilna sestava sodišča, pravna sposobnost in sposobnost biti stranka, poslovna in procesna sposobnost strank, dopustnost predmeta poravnave, predpisana oblika sodne poravnave) 2 .

8. Dedni dogovor je sporazum med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave 3 . Učinek sodne poravnave (res transacta) je enak učinku pravnomočne sodbe (res iudicata) 4 . S sodbo, enako kot s sodno poravnavo sodišče uredi pravna razmerja med strankami. V procesni obliki dednega dogovora (poravnave) so lahko vsebovani različni pravni posli, tudi npr. prodajna pogodba. 5 Ni dvoma, da pritožnice želijo urediti medsebojna sporna razmerja 6 . Namen omejitve, ki velja (tudi) v civilnem procesnem pravu, da razpolaganje z zahtevkom ne sme biti v nasprotju s kogentnimi predpisi ali moralo (tretji odstavek 3. člena ZPP) pa je v tem, da se strankam onemogoči, da bi s procesnimi sredstvi dosegle učinek, ki ga s poslom materialnega prava ne morejo doseči. Za procesna dejanja je zato pomembna opredelitev, ali so določene norme OZ dispozitivne ali kogentne narave, ker je namen tretjega odstavka 3. člena ZPP le v tem, da se strankam prepreči, da bi lahko s procesnimi sredstvi izigrale kogentne zapovedi oziroma prepovedi materialnega prava. 7 Strankam sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni prepovedana. Enako velja za sklenitev sporazuma o odpovedi neuvednem dedovanju.

9. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je v obravnavanem primeru obličnost ovira za sklenitev predlaganega dednega dogovora. Zato je treba pritožbi pritožnic ugoditi in izpodbijani sklep v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD razveljaviti, zadevo pa glede odločanja o dedovanju po pokojnem zapustniku vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, v katerem mora sodišče presoditi, ali so v 7. točki tega sklepa navedene predpostavke za sklenitev dednega dogovora v celoti izpolnjene in ob pozitivnem odgovoru sklenitev dednega dogovora dopustiti.

1 Sodba II Ips 598/93 z dne 17. 11. 1994.

2 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, 2009, stran 30.

3 VSL Sklep II Cp 1243/2018 z dne 19. 9. 2018.

4 VSL Sodba in sklep IV Cp 809/2021 z dne 20. 9.2021.

5 VSRS Sklep Cp 29/2022 z dne 22. 2. 2023.

6 VSL sklep II Cp 1443/2014 z dne 18. 6. 2014.

7 Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, 2009, stran 81.