Administrative court dismisses claim for free legal aid because the General Staff's letter is not a reviewable administrative act.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper dopis Generalštaba, ki je podal mnenje, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za podelitev priznanja medalje za hrabrost, bi bila očitno nerazumna glede na tretji odstavek 24. člena ZBPP, saj bi bila v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. V obravnavanem primeru ne gre ta akt iz 2. člena ZUS-1, kot je pravilno navedla že toženka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper dopis Generalštaba Slovenske vojske št. 094-1/2020-15 z dne 29. 1. 2020, ker prošnja tožnika ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pomoči (ZBPP). Meni, da bi v primeru vložitve tožbe zoper dopis Generalštaba št. 094-1/2020-15 z dne 29. 1. 2020 Upravno sodišče tožbo v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) s sklepom zavrglo, ker dopis Generalštaba ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

2. Tožnik vlaga tožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve ustavnih pravic. Meni, da je toženka napačno odločila, da gre v postopku podelitve medalje za hrabrost z meči za politično odločitev, ne pa za upravni postopek. Medalja se podeljuje pripadnikom Slovenske vojske oziroma civilistom za njihova hrabra dejanja med vojno skladno s četrtim odstavkom 54. člena Zakona o obrambi in na podlagi Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo RS, tako da ni nobenega dvoma, da gre za upravni postopek, ki je v celoti podvržen predpisom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V postopku se odloča o pravici prejemnika medalje, saj gre za nagrado v višini dveh povprečnih plač v RS. Tako odločanje nima samo neke politične in moralne vloge, ampak posega tudi v socialni in osebnostni položaj stranke v postopku. Da gre za politično odločitev se v neki meri strinja, glede na razvoj dogodkov v A. Glede na pravnomočno dokazana dejanja in borbene aktivnosti tožnika ni nobenega dvoma, da mu medalja pripada. Opisuje dogajanje v letu 1991 v A., v posledici katerega bi lahko prišlo do ogromno človeških žrtev in materialne škode, tožnik pa je to preprečil s svojim hrabrim dejanjem, ko je poročal o položajih agresorskih oklepnikov v štabu TO na B. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter predlaga, da se mu dodeli pravica do brezplačne pravne pomoči za vložitev upravnega spora zaradi skrajno pristranskega in nezakonitega upravnega postopka GŠSV zaradi podelitve medalje za hrabrost.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je odločitev toženke, ki je zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP iz razloga, ker je zaprosil za vložitev tožbe zoper dopis Generalštaba Slovenske vojske št. 094-1/2020-15 z dne 29. 1. 2020, iz katerega izhaja, da načelnik štaba Generalštaba meni, da tožnik, ki je bil v času med osamosvojitvijo leta 1991 prostovoljec v posebnem vodu TO A., skladno s Pravilnikom o priznanjih Ministrstva za obrambo, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev priznanja medalje za hrabrost.

6. Po mnenju sodišča je odločitev toženke o zavrnitvi prošnje, ki jo je oprla na 24. člen ZBPP, pravilna. Dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper dopis Generalštaba, ki je podal mnenje, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za podelitev priznanja medalje za hrabrost, bi bila očitno nerazumna glede na tretji odstavek 24. člena ZBPP, saj bi bila v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

7. ZUS-1 v 4. točki prvega odstavka 36. člena določa, da se tožba zavrže s sklepom, če se ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. V upravnem sporu je mogoče izpodbijati le tiste upravne akte, ki izpolnjujejo formalne in materialne pogoje za pojem upravnega akta, ki ga definira ZUS-1, druge akte pa le, če tako določa zakon. Upravni akt je pravni pojem, ki je za potrebe upravnega spora izrecno definiran v 2. členu ZUS-1 in se razlikuje od pojma upravne odločbe (akta) izdanega v upravnem postopku.

8. V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je torej tisti akt, s katerim je bilo vsebinsko odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. V obravnavanem primeru, kot je pravilno navedla že toženka, pa za tak upravni akt ne gre. Tožnik pravico v smislu 2. člena ZUS-1 nepravilno povezuje z nagrado v višini dveh povprečnih plač v RS, ki naj bi šla prejemniku medalje. Tudi trditev, da gre za odločitev v upravnem postopku, je zgolj z omembo četrtega odstavka 54. člena Zakona o obrambi ter Pravilnika o priznanjih, pavšalna. Tožnik se sklicuje na kršitev ustavnih pravic, vendar ne navede katerih.

9. Sodišče v obravnavani zadevi ne odloča o medalji, zato se do vpisa dogajanja v A. v letu 1991 in tožnikovega prispevka, ne opredeljuje, ker za obravnavano zadevo, ko presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, ki je odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč, ni relevantno.

10. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče glavne obravnave ni opravilo glede na prvi odstavek 59. člena ZUS-1, odločalo je le o pravnem vprašanju, o pravilni uporabi procesnega zakona.