Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 158/2024 ECLI:SI:VSRS:2024:I.R.158.2024 AI generated

Supreme Court transfers custody case to another court due to judge's prior employment and daily contact.

Case Number VSRS Sklep I R 158/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia transferred jurisdiction over a custody dispute from the High Court in A. to the High Court in C. The mother argued that the High Court judge in A. had previously worked there and now lives in the same building, creating excessive contact with the court's judges. The court agreed that these circumstances threatened the appearance of impartiality in this sensitive family case.

Legislator headnote

AI generated

67. člen ZPP; When a judge's prior employment at a court and daily interactions with its judges in the same building create a reasonable doubt about impartiality, the Supreme Court may transfer jurisdiction to another court to ensure public confidence in the proceedings.

Keywords

AI generated
transfer of jurisdiction appearance of impartiality family law custody judicial independence conflict of interest ZPP article 67 sensitive family case

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje v zadevi se določi Višje sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru gre za občutljivo nepravdno zadevo s področja družinskih razmerij, v kateri je bila mladoletna deklica s sklepom sodišča prve stopnje nameščena v rejništvo k udeleženki M. M., ki je bila več let zaposlena na pristojnem Višjem sodišču v A., in sicer kot pripravnica, kot strokovna sodelavka in nato še kot direktorica tega sodišča. Sedaj je sodnica na Okrajnem sodišču v A., ki ima prostore v isti sodni stavbi kot Višje sodišče v A, s sodniki Višjega sodišča v A. pa se vsakodnevno srečuje in druži na način, ki presega okvir formalnega poznanstva. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so navedene okoliščine take narave, da bi bilo z odločanjem Višjega sodišča v A. v tej zadevi lahko ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja na drugi stopnji in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomenijo tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v D. 1 je s sklepom III N 104/2022 z dne 23. 4. 2024 odločilo, da se mladoletna A. A. odvzame staršema - nasprotnima udeležencema ter se jo namesti v rejništvo udeleženki B. B.. Nadalje je z navedenim sklepom nasprotnima udeležencema omejilo starševsko skrb in stike z deklico ter določilo njuno preživninsko obveznost. Zoper sklep se je pritožila nasprotna udeleženka - mati deklice.

2. Višje sodišče v A., ki je po splošnih pravilih o stvarni in krajevni pristojnosti pristojno za odločanje o pritožbi, je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Pojasnjuje, da je bila deklica nameščena v rejništvo k B. B., ki je sodnica na Okrajnem sodišču v A., to pa se nahaja v isti stavbi kot Okrožno in Višje sodišče v A.. Gre za manjša sodišča. Vsi sodniki v stavbi se medsebojno poznajo, vsakodnevno srečujejo in družijo na način, ki presega okvir formalnega poznanstva. B. B. je v to okolje tesno vpeta. Na Višjem sodišču v A. je bila zaposlena najprej kot pripravnica, nato kot strokovna sodelavka in nazadnje kot direktorica sodišča. Tudi po odhodu na mesto sodnice na Okrajnem sodišču v A. je z veliko sodniki in ostalimi zaposlenimi Višjega sodišča v A. ohranila vezi. Tako je z njeno situacijo vsaj v grobih obrisih seznanjena večina, če ne celo vsi sodniki Višjega sodišča v A.. Za deklico namreč dejansko skrbi že od rojstva. Poleg tega gre tudi za izjemno občutljivo družinsko problematiko. Z odločanjem Višjega sodišča v A. v tej zadevi bi zato bile podane okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost sodišča.

3. Predlog je utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP 2 ). Po ustaljeni sodni praksi so drugi tehtni razlogi, ki utemeljujejo prenos pristojnosti, predvsem okoliščine, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti sodišča.

5. V obravnavanem primeru gre za občutljivo nepravdno zadevo s področja družinskih razmerij, v kateri je bila mladoletna deklica s sklepom sodišča prve stopnje nameščena v rejništvo k udeleženki B. B., ki je bila več let zaposlena na pristojnem Višjem sodišču v A., in sicer kot pripravnica, kot strokovna sodelavka in nato še kot direktorica tega sodišča. Sedaj je sodnica na Okrajnem sodišču v A., ki ima prostore v isti sodni stavbi kot Višje sodišče v A., s sodniki Višjega sodišča v A. pa se vsakodnevno srečuje in druži na način, ki presega okvir formalnega poznanstva. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so navedene okoliščine take narave, da bi bilo z odločanjem Višjega sodišča v A. v tej zadevi lahko ogroženo zaupanje udeležencev postopka v nepristranskost sojenja na drugi stopnji in percepcija javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti tega sodišča kot nosilca sodne funkcije ter zato pomenijo tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo višje sodišče.

6. Glede na pojasnjeno je Vrhovno sodišče predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi določilo Višje sodišče v C.

1 Postopek se je na prvi stopnji vodil pred Okrožnim sodiščem v D. na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča I R 59/2022 z dne 18. 5. 2022.

2 Navedeni člen se na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) smiselno uporablja tudi v nepravdnih postopkih.