Appeal partially allowed; appellate court corrected first instance judgment order to align with reasoning regarding partial judgment under ZPP Art. 314.

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka izreka delne sodbe sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi:

"V presežku se tožbeni zahtevek zavrne, razen glede tožbenega zahtevka na plačilo odškodnine iz naslova izgubljenega dohodka in rente."

II. V preostalem delu se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi delna sodba sodišča prve stopnje.

III. O stroških pritožbenega postopka bo sodišče prve stopnje odločalo, potem, ko bo odločilo še o preostalem delu tožbenega zahtevka.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka, v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo. Takšen izrek je po oceni sodišča druge stopnje v nasprotju z obrazložitvijo izpodbijane sodbe, saj je sodišče v predmetni zadevi izdalo delno sodbo v skladu s 314. členom ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano delno sodbo v I. točki izreka tožencema naložilo nerazdelno plačilo 159.197,49 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. V II. točki izreka je v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo in v III. točki izreka drugemu tožencu naložilo plačilo znesek 12.500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 6. 2019 dalje do plačila. Nadalje je odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnik. Navaja, da bi sodišče moralo II. in III. točko izreka zapisati v obratnem vrstnem redu, saj bi nekdo lahko razumel, da je drugi toženec dolžan plačati samo tisto, kar je določeno v I. točki izreka, nad tam določenim zneskom pa ne, v resnici pa je drugi toženec dolžan poleg obveznosti iz I. točke plačati še nadaljnji znesek določen v III. točki izreka. Zaradi navedene kršitve vrstnega reda je izrek nerazumljiv in nasprotuje razlogom sodbe, zato je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijano delno sodbo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek v nasprotju z obrazložitvijo izpodbijane sodbe, ker pa gre za odpravljivo kršitev, jo je saniralo samo sodišče druge stopnje, kot bo navedeno v nadaljevanju.

5. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje odločalo samo o tožbenem zahtevku na plačilo odškodnine iz naslova nepremoženjske škode in premoženjske škode za tujo nego in pomoč, stroškov prevoza zaradi zdravljenja ter stroškov plačila računa UKC Maribor. O slednjem ima sodba sodišča prve stopnje ustrezne razloge. Višino te odškodnine je sodišče prve stopnje tožniku priznalo v I. točki izreka in slednjo naložilo v nerazdelno plačilo obema tožencema. V III. točki izreka je drugemu tožencu naložilo v plačilo še znesek 12.500,00 EUR iz naslova odbitne franšize.

6. Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka, v presežku tožbeni zahtevek zavrnilo. Takšen izrek je po oceni sodišča druge stopnje v nasprotju z obrazložitvijo izpodbijane sodbe, saj je sodišče v predmetni zadevi izdalo delno sodbo v skladu s 314. členom ZPP. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da se delna sodba nanaša na zahtevek glede nepremoženjske škode in premoženjske škode iz naslova tuje nege in pomoči, stroškov prevoza zaradi zdravljenja in računa UKC Maribor, ker je ta del zahtevka zrel za razsojo. O preostalih zahtevkih pa bo sodišče prve stopnje odločalo po izvedbi ustreznega dokaznega postopka. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v II. točki izreka v nasprotju z obrazložitvijo, saj je sodišče prve stopnje II. točki izreka zahtevek nad dosojenim zneskom v celoti zavrnilo.

7. Nima prav pritožba, da je izrek sam s seboj v nasprotju, s tem, ko je v I. točki izreka odločeno o obveznosti prvega in drugega toženca, v III. točki o obveznosti drugega toženca, v II. točki pa je zahtevek v presežku (sedaj razen glede zahtevka na plačilo iz naslova izgubljenega osebnega dohodka in rente) zavrnilo. Takšen izrek je povsem razumljiv, saj v prvi točki jasno nalaga plačilo obveznosti obema tožencema, medtem, ko je v III. točki izreka k plačilu zneska zavezan zgolj drugi toženec.

8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje v II. točki izreka delno sodbo sodišča prve stopnje spremenilo (oz. dopolnilo), kot izhaja iz izreka sodbe sodišča druge stopnje, v preostalem delu pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen v zvezi s 6. alinejo 358. člena ZPP).

9. O stroških pritožbenega postopka, bo sodišče prve stopnje odločalo, ko bo izdalo odločbo glede izgubljenega osebnega dohodka in zahtevka na plačilo rente (165. člen ZPP).