Appeal dismissed; intentional breach of approach ban constitutes harassment without extra criminal threshold.

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Storilec mora plačati sodno takso za pritožbo v znesku 60,00 EUR.

[JEDRO]

Po določbi 60. člena ZNPPol prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. Pojem nadlegovanja je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju namena instituta prepovedi približevanja. V okoliščinah, ko je nekomu izrečena prepoved približevanja, pomeni že vsaka namerna kršitev prepovedi nadlegovanje in ni potrebna še neka dodatna kriminalna količina. Namen ukrepa je namreč zagotoviti oškodovanki, da jo oseba, ki jih je izrečen ukrep, ne vznemirja s približevanjem niti fizično niti po komunikacijskih sredstvih.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Policijske postaje Nova Gorica št. 555009923268-1 z dne 21. 9. 2023. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil storilcu izrečen ukrep prepovedi približevanja na podlagi 60. člena ZNPPol, ki ga je dne 3. 11. 2022 kršil na v odločbi opisan način.

2. Zoper sodbo se storilec pritožuje po svojem zagovorniku. Vztraja, da očitek, podan v tenorju odločbe, ne vsebuje vseh bistvenih elementov, na podlagi katerih bi ga bilo mogoče kaznovati za prekršek. Iz odločbe namreč ne izhaja, da bi se A.A. približal na manj kot 200 metrov ali da bi ji nadlegoval po telefonu. Ni bila prepovedana vsaka komunikacija, ampak zgolj nadlegovanje. Pri enkratnem klicu ni mogoče sklepati na nadlegovanje, če tak klic ne vsebuje določene intenzitete, ki pa se v odločbi ne zatrjuje. Kršitelj poudarja, da dejansko stanje ni bilo sporno in da je A.A. klical, da dorečeta vprašanja glede vzgoje in varstva otrok. Priča je izpovedala, da ga je tudi sama večkrat klicala. Dogovor, da bosta v bodoče zadeve reševala preko tretjih oseb, je storilec upošteval. Sodba po nepotrebnem problematizira, da je kršitelj uporabil službeni telefon. Če bi ga sodišče na to opozorilo, bi pojasnil, da ima MORS poseben varnostni sistem, zaradi katerega se klicanim izpiše neznana številka. Materialno pravo je bilo napačno uporabljeno, saj bi moral imeti poseg določeno kriminalno količino, da bi ga lahko opredelili kot nadlegovanje. Storilec izpostavlja tudi problem pristojnosti, saj mu je bil ukrep v spornem obdobju podaljšan s strani sodišča in o njem ni odločal prekrškovni organ. Slednji ne more posegati v pristojnosti sodišča.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ukrep prepovedi približevanja, je ukrep, ki ga je izrekel prekrškovni organ. ZNPPol sicer določa, da mora ukrep potrditi in nato o njegovem podaljšanju odločiti sodišče, vendar gre še vedno za ukrep policije. Kršitev tega (tudi podaljšanega) ukrepa zato pomeni prekršek po tretjem odstavku 162. člen ZNPPol (ki se izrecno sklicuje na kršitev ukrepa iz 60. člena).

5. V zadevi je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Po določbi 60. člena ZNPPol prepoved približevanja določenemu kraju oziroma osebi zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. Pojem nadlegovanja je pravni standard, ki ga je treba napolniti ob upoštevanju namena instituta prepovedi približevanja. Opis dejanja v odločbi o prekršku vsebuje vse znake prekrška, saj je storilec iz neznanega telefona poklical na mobilni telefon oškodovanke in je s tem namerno kršil prepoved približevanja, po kateri se namerno ne sme približati oškodovanki, kar vključuje tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih. V okoliščinah, ko je nekomu izrečena prepoved približevanja, pomeni že vsaka namerna kršitev prepovedi nadlegovanje in ni potrebna še neka dodatna kriminalna količina. Namen ukrepa je namreč zagotoviti oškodovanki, da jo oseba, ki jih je izrečen ukrep, ne vznemirja s približevanjem niti fizično niti po komunikacijskih sredstvih. Vse našteto je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje.

6. Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1).

7. Pritožnik mora na podlagi 144. člena ZP-1 in taksne tarife 8407 Zakona o sodnih taksah plačati 60,00 EUR sodne takse za pritožbo.