Assisting illegal entry without enabling residence is not a violation under Article 146 of the Foreigners Act.

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Storilec je pomagal tujcem, da so nezakonito vstopili v Slovenijo in sicer jih je prevzel na A., nameraval pa jih je peljati v B. S tem je nedvomno ravnal v nasprotju z določbo 15. člena ZTuj-2, vendar njegovo ravnanje v prvem odstavku 146. člena Ztuj-2 ni določeno kot prekršek, saj tujcem ni omogočil prebivanja v Sloveniji.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni ustavilo postopek zoper storilca zaradi prekrška po prvem odstavku 146. člena ZTuj-2, ker očitano dejanje ni prekršek. Storilec je namreč v taksiju prevažal tujce, ki niso imeli dovoljenja za bivanje v EU in jih pripeljal čez mejni prehod Starod, kjer je bil že na ozemlju RS zaustavljen. Zakonski znak prekrška, to je omogočanje in pomoč pri nezakonitem prebivanju v Republiki Sloveniji zato ni bil izpolnjen.

2. Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ in sodišču očita napačno uporabo materialnega prava. Nezakonito prebivanje je namreč urejeno v prvem odstavku 60. člena ZTuj-2 in pomeni tudi nezakonit vstop na ozemlje Republike Slovenije. Prav to pa je prekrškovni organ izkazal.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V prekrškovnem postopku velja načelo zakonitosti, po katerem nikomur ne sme biti izrečena sankcija za prekršek, če dejanje ni bilo z ustreznim predpisom določeno kot prekršek, preden je bilo storjeno in če za tako dejanje ni bila predpisana sankcija za prekršek (2. člen Zakona o prekrških, v nadaljevanju ZP-1). Po določbi prvega odstavka 146. člena ZTuj-2 se z globo od 2.000,00 do 4.000,00 EUR kaznuje posameznik, ki omogoči ali pomaga, da tujec nezakonito prebiva na ozemlju Republike Slovenije (15. člen tega zakona). Zakonski znak prekrška je prebivanje na območju Republike Slovenije. V 15. členu ZTuj-2 je zapisana prepoved, da posameznik ne sme ravnati tako, da s svojimi ravnanji omogoči ali pomaga, da tujec nezakonito vstopi, potuje v tranzitu ali prebiva na ozemlju Republike Slovenije. Povedano pomeni, da so v 15. členu urejeni trije različni položaji, vendar je v 146. členu kot prekršek določen samo eden od njih. Vse to je prekrškovnemu organu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.

5. V predmetni zadevi je bilo ugotovljeno naslednje dejansko stanje 1 : storilec je pomagal tujcem, da so nezakonito vstopili v Slovenijo in sicer jih je prevzel na A., nameraval pa jih je peljati v B. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je s tem nedvomno ravnal v nasprotju z določbo 15. člena ZTuj-2, vendar njegovo ravnanje v prvem odstavku 146. člena ZTuj-2 ni določeno kot prekršek, saj tujcem ni omogočil prebivanja v Sloveniji.

6. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na določbo 60. člena ZTuj-2, saj ta določa le, kdaj se šteje, da tujec, ki prebiva v Sloveniji, tu prebiva nezakonito. Ni pa mogoče te določbe razlagati na način, da že nezakonit vstop zaradi potovanja v tranzitu pomeni prebivanje tujca v Republiki Sloveniji.

7. Ker iz opisa dejanja v plačilnem nalogu ne izhaja, da bi A. A. tujcem omogočil prebivanje v Republiki Sloveniji, očitano ravnanje ne pomeni prekrška po prvem odstavku 146. člena ZP-1. Materialno pravo je bilo zato v izpodbijani sodbi uporabljeno pravilno. Ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

1 Pritožba iz razloga napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja po določbi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ni dopustna.