Appeal dismissed: Debt collector's request for enforcement delay rejected as execution targets bank funds, not real estate.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik neutemeljeno navaja, da obstajajo razlogi za odlog izvršbe na nepremičnine, kajti obravnavana izvršba zoper dolžnikovega dolžnika (delodajalca) po 134. členu ZIZ teče samo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet. Prav tako je dolžnik v tej zadevi pravna oseba d.o.o. in ne prvotna dolžnica fizična oseba.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe. Ugotovilo je, da ne gre za izvršbo na nepremičnine, ampak se vodi zgolj z rubežem in prenosom denarnih sredstev dolžnika, ki jih ima pri organizacijah za plačilni promet. Dolžnik ni izkazal okoliščin, ki bi skladno z odločbo Ustavnega sodišča U-I-171/2016 izkazovale obstoj posebno upravičenih razlogov oziroma okoliščin. Zgolj domneva, da je pravni temelj za dolg neveljaven ter vložitev kazenske ovadbe zoper odgovorne osebe, ne predstavlja drugega posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da obstajajo drugi posebno upravičeni razlogi za odlog izvršbe na nepremičnine. Precejšnji del dolga je že poplačan, dolžnikov dolžnik (prav: prvotna dolžnica) je vložila 10. 2. 2022 tožbo na ničnost temeljnega pravnega posla, zoper upnika je vložena kazenska ovadba zaradi zlorabe izvršbe in dolžnica preživlja sebe ter svojo zmerno duševno zaostalo sestro. Nepremičnine, ki so predmet izvršbe, predstavljajo za dolžnico in njeno sestro edini dom. V primeru prodaje se bosta znašli dobesedno na cesti. Vodenje izvršbe zoper dolžnico je glede na okoliščine zoper vse civilizacijske vrednote ter človekovo dostojanstvo in ignoriranje sleherne skrbi za človeka.

3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo zatrjevane razloge za odlog izvršbe tako po prvem odstavku 71. člena ZIZ kot po drugem odstavku istega člena ZIZ. Glede prve materialnopravne podlage je ugotovilo, da dolžnik ni podal ustreznih trditev o pravno relevantni škodi, to je taki, ki bi dolžniku nastala izven plačila upniku (4. točka obrazložitve sklepa). Tega dolžnik ne izpodbija, temveč se v pritožbi sklicuje zgolj na druge posebno upravičene razloge za odlog izvršbe po drugi materialnopravni podlagi 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ.

6. Dolžnik neutemeljeno navaja, da obstajajo razlogi za odlog izvršbe na nepremičnine, kajti obravnavana izvršba zoper dolžnikovega dolžnika (delodajalca) po 134. členu ZIZ teče samo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (5. točka obrazložitve sklepa). Prav tako je dolžnik v tej zadevi pravna oseba d.o.o. in ne prvotna dolžnica fizična oseba. Tudi višina dolga ni enaka, saj obravnavana izvršba teče zaradi izterjave 9.982,63 EUR s pripadki, prvotna izvršba pa zaradi izterjave 23.795,81 EUR s pripadki.

7. Neupoštevne pritožbene novote so navedbe, da prvotna dolžnica preživlja sebe in svojo zmerno duševno zaostalo sestro, da nepremičnine predstavljajo zanju edini dom in da se bosta v primeru prodaje znašli na cesti. Ker dolžnik ni pojasnil zakaj teh trditev ni mogel podati v predlogu za odlog izvršbe pred sodiščem prve stopnje, jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Poleg tega, kot ugotovljeno, v tej zadevi ne teče izvršba na nepremičnine in dolžnik ni prvotna dolžnica fizična oseba, temveč njen delodajalec po 134. členu ZIZ.

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik zatrjeval kot razlog za odlog izvršbe neveljavnost pravnega temelja dolga (zaradi vložene tožbe na ničnost temeljnega pravnega posla) in vložitev kazenske ovadbe zoper odgovorne osebe zaradi domnevne zlorabe izvršbe (5. točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev dolžnik ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ti razlogi ne predstavljajo drugih posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe po 4. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ker dolžnik tudi ni izkazal razlogov za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe po obeh materialnopravnih podlagah.

9. Dolžnik še dodaja, da je predlagal združitev postopkov z izvršilno zadevo I 892/2019, v kateri je sodišče dovolilo odlog izvršbe zaradi obstoja posebno upravičenih okoliščin in bo v nasprotju s prej navedenim sklepom o dovolitvi odloga izvršbe moralo odločiti kateri sklep bo upoštevalo v izvršbi zoper dolžnika, tistega z zavrnitvijo odloga ali tistega o dovolitvi odloga. Kot že ugotovljeno, gre v dveh različnih izvršilnih zadevah za različna dolžnika in odvisno od tega so tudi materialnopravni razlogi za odlog izvršbe. Vodenje izvršb v dveh različnih spisih ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

10. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.