Appeal dismissed; tenant's failure to respond to eviction suit justifies default judgment despite hardship claims.

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Skladno s temi, ob izpolnitvi še drugih pogojev iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, sodišče izda zamudno sodbo s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka skladno z 277. členom ZPP v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo razsodilo, da se toženi stranki (v nadaljevanju toženki) odpove najemna pogodba z dne 16. 3. 2016 (I. točka izreka). V II. točki izreka je odločilo, da je toženka dolžna v roku 60 dni od vročitve sodbe izprazniti stanovanje št. 21, ki se nahaja v večstanovanjski stavbi in ga prostega oseb ter stvari izročiti tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici).

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženka. V laični pritožbi opisuje svojo situacijo v kateri se je znašala, saj je v stanju po kapi in prejemnica socialne pomoči, ki je prenizka, zato v posledici slednjega nastajajo dolgovi in ji ne omogočajo normalnega preživetja v Sloveniji. Sodišče bi moralo upoštevati njeno zdravstveno stanje, prav tako pa meni, da bi ji Sklad moral dolg odpustiti, da se zadeva nekako uredi, saj je brez dohodkov in možnosti zaslužka. Življenje je zapleteno, sama bi po denacionalizaciji tudi morala dobiti premoženje pa ga ni dobila, zaradi vsega tega je zbolela in doživela kap in se sprašuje kdo bo sedaj njej vse to plačal. Stanovanja ne more zapustiti in se odseliti na podeželje, saj je to za njo ogrožajoče, sicer pa ne ve kam naj gre in kam naj da svoje stvari.

3. V odgovoru na pritožbo se tožnica zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene, saj toženka ne poravnava najemnin že od leta 2022 in tako znaša dolg njenih obveznosti že preko 2.600,00 EUR.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa, skladno z drugim odstavkom 350. člena in drugim odstavkom 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

6. Pogoji za izdajo zamudne sodbe izhajajo iz določbe 318. člena ZPP. Skladno s temi, ob izpolnitvi še drugih pogojev iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, sodišče izda zamudno sodbo s katero ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka skladno z 277. členom ZPP v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor (1. točka prvega odstavka 318. člena ZPP).

7. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so v celoti izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe. Toženki je namreč bila tožba pravilno vročena, slednjemu pritožba niti ne ugovarja, na tožbo pa ni pravočasno odgovorila. Na sodišče je sicer 25. 10. 2023 neposredno izročila vlogo, ki pa je prepozna, saj se je rok za slednjo iztekel že 23. 10. 2023. S tem pa so bili izpolnjeni pogoj za nadaljnje postopanje sodišča, ki je pravilno presojalo še preostale pogoje iz 318. člena ZPP in pravilno uporabilo materialno pravo, to je 103. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), ki določa krivdne razloge iz katerih lahko lastnik stanovanja odpove najemno pogodbo.

8. Glede na obrazloženo, ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano zamudno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

9. Pravdni stranki stroškov pritožbenega postopka nista priglasili, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP).