Supreme Court dismisses appeal, ruling administrative procedure law prevails over civil procedure for time limits.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

V upravnem sporu se glede vprašanj postopka najprej uporabijo določbe ZUS-1, šele če teh ni, pa zakon, ki ureja pravdni postopek (torej subsidiarno), v obravnavanem primeru ZPP. To pomeni, da so določbe slednjega upoštevne, če v ZUS-1 ni posebne (specialne) ureditve, zaradi katere je izključena uporaba pravil pravdnega postopka o istem vprašanju.

Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je določen v drugem odstavku 24. člena ZUS-1, in sicer je treba predlog vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Pritožnikovo stališče o uporabi določbe ZPP je zato neutemeljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zaradi neplačane takse za tožbo s sklepom z dne 14. 9. 2023 ustavilo postopek upravnega spora, v katerem je tožnik izpodbijal odločbo Odvetniške zbornice Slovenije, št. 595/2022 z dne 5. 6. 2023, o izbrisu iz imenika odvetnikov. Tožnik se je zoper sklep o ustavitvi postopka pritožil, 1 v isti vlogi pa predlagal tudi vrnitev v prejšnje stanje iz razloga, ker da ne razpolaga z nalogom za plačilo sodne takse in zato ne more opraviti zamujenega dejanja. Ker je bil predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen po poteku roka iz drugega odstavka 24. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ga je sodišče s sklepom z dne 6. 10. 2023 kot prepoznega zavrglo.

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper zadnje navedeni sklep vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve pravil postopka. Navaja, da bi bilo mogoče subjektivni rok iz ZUS-1 uporabiti le, "če nalog pravilno in je stranka seznanjena z nalogom". 2 Tako pa se v zadevi uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v nadaljnje obravnavanje pristojnemu sodišču.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne oporeka, da je za zamudo v zvezi s plačilom sodne takse za vloženo tožbo zvedel na podlagi izdanega sklepa o ustavitvi postopka, ki ga je prejel 15. 9. 2023, in da je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložil 2. 10. 2023, to je po poteku v ZUS-1 določenega osemdnevnega roka, ki se je iztekel 25. 9. 2023. Sporno pa je, ali bi bilo treba za presojo pravočasnosti vloženega predloga za vrnitev v prejšnje stanje upoštevati petnajstdnevni rok, določen v ZPP. 3

5. ZUS-1 v 1. členu določa, da se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. Iz te določbe izhaja, da je postopek upravnega spora urejen v ZUS-1.

6. Navedeni zakon v prvem odstavku 22. člena (ta je umeščen v poglavje o splošnih pravilih postopka) še določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače. To napotilo je v povezavi s 1. členom ZUS-1 treba razumeti tako, da se v upravnem sporu glede vprašanj postopka najprej uporabijo določbe ZUS-1, šele če teh ni, pa zakon, ki ureja pravdni postopek (torej subsidiarno), v obravnavanem primeru ZPP. To pomeni, da so določbe slednjega upoštevne, če v ZUS-1 ni posebne (specialne) ureditve, zaradi katere je izključena uporaba pravil pravdnega postopka o istem vprašanju.

7. Prav za tak primer, ko do uporabe ZPP ne pride, gre v tej zadevi. Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje je določen v drugem odstavku 24. člena ZUS-1, in sicer je treba predlog vložiti v osmih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Pritožnikovo stališče o uporabi določbe ZPP je zato neutemeljeno.

8. Za navedeno presojo ni bistveno, ali je bil plačilni nalog pritožniku pravilno vročen ali ne. To vprašanje se nanaša na okoliščino, ki je relevantna za odločanje o zakonitosti sklepa o ustavitvi postopka, saj je ustavitev posledica neplačila takse za tožbo v roku, ki teče od vročitve naloga taksnemu zavezancu. Kot taka je bila v tem upravnem sporu opravljena vročitev plačilnega naloga pritožniku, na podlagi katerega bi moral plačati takso za tožbo, predmet pritožbene presoje v že navedenem sklepu I Up 123/2024, v katerem je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožnikove trditve, da plačilnega naloga ni dobil.

9. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Vrhovno sodišče je s sklepom I Up 123/2024 z dne 22. 5. 2024 pritožbo zavrnilo.

2 Verjetno je s prvim delom povzetega v narekovajih mišljeno "če je bil nalog pravilno vročen".

3 ZPP v drugem odstavku 117. člena določa, da je treba predlog vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok, če je šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela.