Administrative court dismisses lawsuit filed before administrative act becomes final under two-step procedure.

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

V primeru dvostopenjskega upravnega odločanja je postopek končan, ko drugostopenjski organ odloči o pritožbi zoper prvostopenjski akt. Takrat nastopi učinek dokončnosti upravnega akta, o dokončnih upravnih aktih pa odloča sodišče v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Tožnik je tožbo vložil 7. 2. 2022, torej skoraj deset mesecev pred dokončnostjo izpodbijane odločbe. Taka tožba je glede na zgoraj pojasnjeno preuranjena, zato jo je sodišče zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je 7. 2. 2022 priporočeno po pošti vložil tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) št. DT 4297-21990/2021-15 z dne 27. 10. 2021 v zvezi odločbo Ministrstva za finance Republike Slovenije št. DT 499-31-149/2021-2 z dne 29. 12. 2021. Obe odločbi je tudi priložil k tožbi.

2. V okviru predhodnega preizkusa tožbe in po prejemu upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da se zgoraj navedeni odločbi nanašata na različna postopka, saj z odločbo Ministrstva za finance z dne 29. 12. 2021 ni bilo odločeno o pritožbi zoper odločbo FURS z dne 27. 10. 2021.

3. Z odločbo z dne 27. 10. 2021 je FURS zavrnila tožnikov zahtevek za določitev statusa nerezidenta Slovenije v skladu z Zakonom o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2016 in odločila, da se tožnik v skladu z ZDoh-2 šteje za rezidenta Republike Slovenije od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2016 (1. točka izreka). Zavrnila je tudi tožnikov zahtevek za določitev statusa nerezidenta Slovenije v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZDoh-2 za obdobje od 1. 7. 2017 dalje in odločila, da se tožnik v skladu z ZDoh-2 in za namene mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja med Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo šteje za rezidenta Slovenije od 1. 1. 2017 do sprememb dejstev in okoliščin, ki vplivajo na rezidentski status (2. točka izreka).

4. Ministrstvo za finance pa je z odločbo št. DT 499-31-149/2021-2 z dne 29. 12. 2021 zavrnilo pritožbo, vloženo zoper odločbo FURS št. DT 4291-71860/2021-11 z dne 6. 10. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova vloga za odlog plačila davčnega dolga iz naslova dohodnine za leto 2015.

5. Ena odločba se torej nanaša na status (ne)rezidenta, druga pa na odlog plačila dohodnine. Zaradi navedene nejasnosti tožbe je sodišče tožnika na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pozvalo, da se izjavi, kateri akt izpodbija v tem upravnem sporu. Tožnik je na poziv sodišča sporočil, da s tožbo izpodbija (le) odločbo FURS št. DT 4297-21990/2021-15 z dne 27. 10. 2021 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), ki se nanaša na določitev statusa (ne)rezidenta, kar logično izhaja tudi iz vsebine tožbenih navedb. Tožnik namreč v tožbi pojasnjuje, da ima stalno prebivališče v Republiki Nemčiji, da je bil tam tudi zaposlen, sedaj pa je vključen v sistem pokojninskega zavarovanja in da je njegovo središče osebnih interesov v Nemčiji. Posledično izpolnjuje pogoje za določitev statusa nerezidenta Republike Slovenije.

6. Tožba je preuranjena.

7. Tožba v upravnem sporu se lahko vsebinsko obravnava le, če so izpolnjene procesne predpostavke, ki jih določa ZUS-1 v prvem odstavku 36. člena. Med temi predpostavkami je tudi dokončnost upravnih aktov, o katerih lahko odloča sodišče v upravnem sporu. Dokončni upravni akt je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Sodišče je zavezano opraviti predhodni preizkus tožbe in paziti na procesne predpostavke za vložitev tožbe po uradni dolžnosti ter paziti na razloge iz prvega odstavka tega člena ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če procesne predpostavke niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči.

8. V primeru dvostopenjskega upravnega odločanja je postopek končan, ko drugostopenjski organ odloči o pritožbi zoper prvostopenjski akt. Takrat nastopi učinek dokončnosti upravnega akta, o dokončnih upravnih aktih pa odloča sodišče v upravnem sporu (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). V obravnavani zadevi o pritožbi zoper izpodbijano odločbo odloča Ministrstvo za finance. Sodišče ugotavlja, da ob vložitvi tožbe, tj. 7. 2. 2022, o pritožbi zoper izpodbijano odločbo še ni bilo odločeno. Iz upravnega spisa, predloženega v zadevi I U 119/2023, 1 je namreč razvidno, da je Ministrstvo za finance o tožnikovi pritožbi, vloženi zoper odločbo z dne 27. 10. 2021, odločilo z odločbo št. DT-499-21-551/2021-2 z dne 13. 12. 2022, ki je bila tožniku vročena 19. 12. 2022.

9. Tožnik je tožbo vložil 7. 2. 2022, torej skoraj deset mesecev pred dokončnostjo izpodbijane odločbe. Taka tožba je glede na zgoraj pojasnjeno preuranjena, zato jo je sodišče zavrglo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov in posledično ni presojalo utemeljenosti tožbe, se do tožbenih navedb ni opredeljevalo.

10. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

11. Sodišče je v zadevi odločilo brez izvedbe glavne obravnave, ker je postopek zaključilo v fazi preverjanja izpolnjevanja formalnih pogojev, v okviru česar je ugotovilo, da za vsebinsko obravnavo predmetne tožbe ni izpolnjena zgoraj navedena procesna predpostavka.

1 V zadevi I U 119/2023 tožnik izpodbija isto odločbo kot v tem upravnem sporu, tožba pa je vložena po dokončnosti odločbe z dne 27. 10. 2021, tako da bo vsebinsko presojo odločitve o statusu (ne)rezidenta sodišče opravilo v tej drugi zadevi.