Administrative court dismisses lawsuit for failure to cure defects in complaint under Administrative Dispute Resolution Act.

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Ker torej tožnica tožbe v danem roku ni ustrezno popravila oziroma dopolnila v skladu s pozivi sodišča, je ostala tožba tudi po pozivih sodišča k odpravi pomanjkljivosti nerazumljiva, nejasna in nepopolna. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnica v tožbi ni točno navedla kateri upravni akt s tožbo izpodbija, kateri organ je izpodbijano odločbo izdal, niti ni predlagala kako in v čem naj se opravi oziroma ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je 20. 6. 2024 priporočeno po pošti na to sodišče vložila tožbo zoper odločbo št. Bpp 469/2024. V njej navaja, da vlaga ugovor za dodelitev BPP in prosi za podaljšanje roka ter ponovno presojo za BPP oziroma ugotavljanje materialnega in premoženjskega stanja zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bolniškega dopusta, neučinkovitega sistema socialnih služb in neverjetno visoke tolerance do nasilja ter zaradi neupoštevanja dopisa, ki je bil poslan službi za BPP.

2. Sodišče je ob predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da le-ta ni v skladu z določbo 30. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da je v tožbi, s katero se sproži upravni spor, poleg imena in priimka ter prebivališča tožnika treba navesti tudi naziv tožene stranke; navesti je treba upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, in ta akt tožbi tudi priložiti; razložiti je treba, zakaj se toži, ter predlagati, kako in v čem naj sodišče izpodbijani upravni akt odpravi (prvi odstavek 30. člena ZUS-1). Tožbi je treba priložiti izpodbijani akt v izvirniku, prepisu ali kopiji.

3. V konkretnem primeru tožnica v tožbi izrecno ne pove, kdo je tožena stranka niti ne postavi tožbenega zahtevka glede na zahteve ZUS-1, k tožbi pa tudi ne priloži nobenega upravnega akta, ki bi se s tožbo v upravnem sporu lahko izpodbijal. Prav tako ne razloži, kako in v čem naj se upravni akt odpravi.

4. Ker je bila tožba pomanjkljiva, je sodišče tožnico s pozivom I U 1161/2024-4 z dne 5. 7. 2024 pozvalo, naj v roku osem dni odpravi njene pomanjkljivosti tako, da predloži akt, ki ga s tožbo izpodbija, da pravilno navede akt, ki ga s tožbo izpodbija (z navedbo datuma izdaje akta), pravilno navede toženo stranko (to je Republika Slovenija, ki jo zastopa organ, ki je izdal izpodbijano odločbo), da razloži zakaj toži in predlaga kako in v čem naj se upravni akt odpravi oziroma ugotovi njegova nezakonitost. Pozvana je bila tudi, da predloži tožbo in morebitne priloge v zadostnem številu (v dveh izvodih). V pozivu je bila tožnica poučena, kaj in kako naj napravi, da bo odpravila pomanjkljivosti, ter opozorjena na posledice, če v danem roku teh pomanjkljivosti ne bo odpravila.

5. Omenjeni poziv je bil tožnici vročen 22. 7. 2024 (kot izhaja iz vročilnice v spisu). Ker pozivu ni bilo priloženo opozorilo, da roki v nujnih zadevah (kar je tudi tožba zaradi brezplačne pravne pomoči) tečejo, je sodišče štelo, da se je rok za dopolnitev tožbe začel teči 16. 8. 2024 (tako npr. sklep II Cp 1123/2023) in se je iztekel 23. 8. 2024. V danem roku tožnica ni odpravila pomanjkljivosti tožbe, saj na poziv sodišča ni niti odgovorila.

6. Ker torej tožnica tožbe v danem roku ni ustrezno popravila oziroma dopolnila v skladu s pozivi sodišča, je ostala tožba tudi po pozivih sodišča k odpravi pomanjkljivosti nerazumljiva, nejasna in nepopolna. Ker gre za take pomanjkljivosti, zaradi katerih sodišče zadeve ne more obravnavati (tožnica v tožbi ni točno navedla kateri upravni akt s tožbo izpodbija, kateri organ je izpodbijano odločbo izdal, niti ni predlagala kako in v čem naj se opravi oziroma ugotovi njegova nezakonitost), je sodišče tožbo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 1 zavrglo. Na to pravno posledico je bila tožnica v pozivu sodišča I U 1161/2024-4 z dne 5. 7. 2024 tudi izrecno opozorjena.

1 Po prvem odstavku 31. člena ZUS-1 v primeru, če je tožba nepopolna ali nerazumljiva, zahteva sodnik od tožnika, naj v določenem roku odpravi pomanjkljivosti. Obenem ga mora poučiti, kaj in kako naj napravi, in ga opozoriti na posledice, če tega ne stori. Po drugem odstavku tega člena sodišče v primeru, če tožnik v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti tožbe in sodišče zaradi tega zadeve ne more obravnavati, zavrže tožbo s sklepom, razen če spozna, da je izpodbijani upravni akt ničen.