Supreme Court dismisses delegation of jurisdiction request as it is not a remedy for judicial errors.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer jurisdiction to a different court. The plaintiff argued that the first-instance court's interpretation of witness testimony constituted bias and a procedural violation. The court ruled that the delegation of jurisdiction mechanism is not designed to correct judicial errors or serve as a sanction for misconduct, leaving parties with standard legal remedies instead.
Legislator headnote
AI generatedArticle 67 of the Civil Procedure Act; The delegation of jurisdiction is not intended to remedy judicial irregularities nor a sanction for improper conduct, as parties possess regular and extraordinary legal means to address such issues.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravljanje pravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo teh nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna in izredna pravna sredstva.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožeča stranka je skupaj s pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Kopru z dne 16. 4. 2024 podala tudi predlog za prenos pristojnosti v tej zadevi. Okrajno sodišče v Kopru je predlog odstopilo v pristojno odločanje Vrhovnemu sodišču.
2. Tožeča stranka v predlogu očita, da je sodišče izpovedbe prič interpretiralo v nasprotju z njihovo dejansko vsebino. To pa, razen absolutne bistvene kršitve določb postopka, pomeni tudi pristranskost sodišča v korist tožene stranke, zato predlaga prenos krajevne pristojnosti.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o neodvisnosti sodišča. Ta videz bi bil lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti upoštevaje kriterij razumnega opazovalca ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti.
5. Iz predlagateljevih navedb je razvidno, da se ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, med drugim tudi zato, ker naj bi sodišče prve stopnje presodilo izpovedbe prič v nasprotju z njihovo dejansko vsebino, kar naj bi poleg absolutne bistvene kršitve določb postopka pomenilo tudi pristranski odnos sodišča v korist tožene stranke. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da pravni standard "drugih tehtnih razlogov" ne zajema okoliščine, ko stranka očita sodišču morebitne kršitve procesnega ali materialnega prava, ki jih pri svojem delu stori sodišče. Institut delegacije pristojnosti ni namenjen in tudi ni sredstvo za odpravljanje pravilnosti pri delu sodišča, niti ni sankcija za njegovo nepravilno delo. Za odpravo teh nepravilnosti imajo stranke na razpolago redna in izredna pravna sredstva. 1 Tožeča stranka pa predlog za delegacijo pristojnosti utemeljuje prav z očitkom napačnega odločanja v postopku.
6. Ker torej predlog ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.
1 Primerjaj npr. sklepe Vrhovnega sodišča: I R 62/2010 z dne 29. 4. 2010, I R 81/2015 z dne 9. 7. 2015, I R 121/2008 z dne 9. 10. 2008, I R 136/2020 z dne 25. 9. 2020 in številne druge.