Appeal dismissed; only the Minister of Justice can file for pardon under Article 2(1) of the Pardon Act.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the appeal filed by the defendant's counsel against the first-instance court's rejection of a pardon request. The appellant argued that the lower court erred in rejecting the request, but the court found the decision lawful and correct. The court ruled that only the Minister of Justice is actively authorized to file a pardon request under Article 2(1) of the Pardon Act, rendering the appeal unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pomilostitvi (ZPom); Article 2(1) and Article 4(2) in conjunction with Article 5 of the Pardon Act: Only the Minister of Justice is actively authorized to file a pardon request under Article 2(1) of the Pardon Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
II. Obtoženega se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Aktivno legitimiran za vložitev prošnje za pomilostitev iz razloga po 1. točki člena 2 ZPom je le minister, pristojen za pravosodje (drugi odstavek člena 4 v zvezi s 5. členom ZPom).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrglo prošnjo za pomilostitev v delu, ki se nanaša na obtoženega A. A.
2. Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo obtoženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov in smiselno predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijanega sklepa ter podatkov spisa ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju prošnje za pomilostitev pravilna in zakonita.
5. Zakon o pomilostitvi (ZPom 1 ) res omogoča, kot zatrjuje pritožnik, da pomilostitev, med drugim, obsega možnost, da se po imenu določeni osebi odpusti kazenski pregon (1. točka 2. člena); drži tudi pritožbena trditev, da take možnosti ni mogoče udejanjiti, če je vložitev prošnje za pomilostitev vezana na čas po pravnomočnosti sodbe. Vendar pritožnik spregleda, da je aktivno legitimiran za vložitev prošnje za pomilostitev iz razloga po 1. točki člena 2 ZPom le minister, pristojen za pravosodje (drugi odstavek člena 4 v zvezi s 5. členom ZPom). Pravilno bi torej sodišče prve stopnje moralo prošnjo za pomilostitev zavreči iz razloga po prvi alineji prvega odstavka člena 9 ZPom, kar pa ne spremeni dejstva, da je odločitev o zavrženju prošnje v skladu s prvim odstavkom člena 9 ZPom.
6. Sodišče druge stopnje je zato, upoštevaje neutemeljenost pritožbenih navedb in dejstvo, da pri presoji izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (peti odstavek člena 402 ZKP), pritožbo zagovornika obtoženca zavrnilo kot neutemeljeno. Glede na podatke spisa je obtoženca oprostilo plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.
1 Uradni list RS, št. 23/05