Appeal dismissed; prior final judgment on merits dictates cost allocation despite pending revision request.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a final order requiring the defendant to pay the plaintiff's litigation costs. The defendant argued that the first-instance judgment was legally flawed and that a pending request for revision approval should alter the cost allocation. The court ruled that the final judgment on the merits remains the sole basis for cost orders, and the mere filing of a revision request does not suspend or invalidate this obligation.
Legislator headnote
AI generatedZPP 163. odst. 4; ZPP 365. odst. 2: A final judgment on the merits determines cost allocation, and a pending request for revision does not affect the validity of the cost order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožena stranka odmere stroškov ne izpodbija, temveč je očitno vložila pritožbo iz razloga, ker se ne strinja s pravnomočno odločitvijo sodišča o sami vsebini spora. Pri tem posebej izpostavlja, da je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da sama vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na odločitev o povrnitvi stroškov postopka.2 Ključna je pravnomočna sodba in na podlagi te sodbe je bil izdan izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni povrniti stroške postopka v višini 11,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 15 dnevnega roka dalje do plačila.
2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da ker je odločitev sodišča prve stopnje v sodbi opr. št. III Ps 506/2023 z dne 26. 10. 2023 in tudi v sodbi pritožbenega sodišča opr. št. Psp 45/2024 z dne 10. 4. 2024 materialnopravno zmotna, je posledično napačna tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka. Po mnenju tožene stranke je tožbeni zahtevek neutemeljen in je v takem primeru stroške dolžan nositi tožnik. Tožena stranka tudi pojasnjuje, da je zoper sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Psp 45/2024 z dne 10. 4. 2024 vložila predlog za dopustitev revizije. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da tožnik svoje stroške postopka krije sam, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o višini stroškov postopka. Odločitev je sprejelo na podlagi četrtega odstavka 163. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), 1 kjer je določeno, da o zahtevi za povrnitev stroškov odloči sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. Sklep o višini stroškov lahko izda tudi strokovni sodelavec ali sodniški pomočnik. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba, o kateri odloča višje sodišče. Pritožba ne zadrži izvršitve.
5. O glavni stvari je bilo odločeno s sodbo III Ps 506/2023 z dne 26. 10. 2023, ki je bila potrjena s sodbo pritožbenega sodišča, opr. št. Psp 45/2024 z dne 10. 4. 2024. Iz III. odstavka prvostopenjske sodbe, ki je postala pravnomočna, izhaja, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Sodišče prve stopnje je tako na temelju pravnomočne odločitve izdalo izpodbijani sklep, s katerim je odločilo o višini stroškov, ki jih je dolžna tožniku povrniti tožena stranka.
6. Tožena stranka odmere stroškov ne izpodbija, temveč je očitno vložila pritožbo iz razloga, ker se ne strinja s pravnomočno odločitvijo sodišča o sami vsebini spora. Pri tem posebej izpostavlja, da je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije. S tem v zvezi pritožbeno sodišče poudarja, da sama vložitev predloga za dopustitev revizije ne vpliva na odločitev o povrnitvi stroškov postopka. 2 Ključna je pravnomočna sodba in na podlagi te sodbe je bil izdan izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje utemeljeno toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka.
7. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.
2 Glej sklep II Cp 1027/2022 z dne 21. 7. 2022.