Appeal allowed; first instance court failed to resolve 2-day pension record discrepancy and misapplied ZPIZ-2 calculation rules.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court granted the plaintiff's request to overturn the first-instance judgment due to factual errors regarding pension duration. The lower court incorrectly calculated the total insured period in Bosnia and Herzegovina as 11 years without reconciling a 2-day discrepancy found in official records versus the defendant's data. Consequently, the court ruled that the first instance failed its duty to clarify this material difference and misapplied the specific calculation rules of the Social Insurance Act.
Legislator headnote
AI generatedZPP 350. odst. 2; ZPIZ-2 135. odst. 1: The appellate court must correct first-instance judgments where the lower court fails to reconcile conflicting official records regarding insured duration or misapplies statutory calculation rules for pension eligibility.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
[JEDRO]
Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dopolnil pokojninske dobe v skupnem trajanju 15 let in ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Skupna zavarovalna doba tožnika v BiH po podatkih bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja v trajanju 11 let in 2 dni se namreč ne ujema z ugotovljeno dobo pri tožencu. Po podatkih toženca pokojninska oziroma zavarovalna doba v Bosni in Hercegovini znaša (le) 11 let. Zakaj je do razlike v trajanju zavarovanja za 2 dni, glede na potrdilo bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja in evidenco toženca, prišlo toženec ni pojasnil, niti tega ni razčistilo sodišče prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 7. 12. 2023 in na priznanje pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je toženec neutemeljeno zavrnil priznanje zahteve vložene po uradni dolžnosti s strani bosansko-hercegovskega nosilca pokojninskega zavarovanja na podlagi Sporazuma med BiH in Republiko Slovenijo. Tožnikova skupna pokojninska doba po odločbi za priznanje pokojnine v BiH znaša skupaj 15 let (v nekdanji BiH je dosegel 6 let, 5 mesecev in 13 dni, v Republiki Srbski 4 leta, 6 mesecev in 19 dni, v Sloveniji 2 leti in 28 dni ter v Švici 1 leto in 11 mesecev). Podaja novi zahtevek za priznanje invalidske pokojnine in ne starostne pokojnine. Zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine bi morali obravnavati kot zahtevo za priznanje invalidske pokojnine, ker je v 65. letu starosti hudo zbolel. Predlaga, da mu pritožbeno sodišče prizna pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava.
5. Predmet sodne presoje je pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 7. 12. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo toženca z dne 1. 8. 2023, da tožnik nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine.
6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnikova pokojninska doba v skupnem trajanju v Republiki Sloveniji, Švici ter Bosni in Hercegovini znaša 14 let, 11 mesecev in 28 dni, zato tožnik ne izpolnjuje zakonsko določenega pogoja za priznanje sorazmernega dela starostne pokojnine po prvem odstavku 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) 1 in je odločitev toženca pravilna. Tožnik kljub dopolnitvi starosti 65 let nima dopolnjenih 15 let zavarovalne dobe.
7. Bistvo laičnih pritožbenih navedb je, da pokojninska doba tožnika znaša 15 let in bi mu morala biti zato pokojnina priznana. Med strankama ni sporno trajanje slovenske (2 leti in 28 dni) in švicarske (1 leto in 11 mesecev) pokojninske dobe. Sporno je trajanje skupne bosansko-hercegovske pokojninske dobe.
8. Za presojo, ali tožnik izpolnjuje potrebno gostoto pokojninske oziroma zavarovalne dobe, je bistvena pravilna uporaba določbe 135. člena ZPIZ-2 glede računanja zavarovalne in pokojninske dobe. Ta v prvem odstavku določa, da se zavarovalna doba šteje v koledarskih letih, mesecih in dnevih, pri čemer 30 dni šteje kot en mesec, 12 mesecev pa kot eno leto.
9. Preuranjen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni dopolnil pokojninske dobe v skupnem trajanju 15 let in ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine. Skupna zavarovalna doba tožnika v BiH po podatkih bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja v trajanju 11 let in 2 dni se namreč ne ujema z ugotovljeno dobo pri tožencu. Po podatkih toženca pokojninska oziroma zavarovalna doba v Bosni in Hercegovini znaša (le) 11 let. Zakaj je do razlike v trajanju zavarovanja za 2 dni, glede na potrdilo bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja in evidenco tož
enca, prišlo toženec ni pojasnil, niti tega ni razčistilo sodišče prve stopnje. Ugotovitve je vezalo le na podatke toženca in se do potrdila bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja ni opredelilo. Za presojo, ali tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po prvem odstavku 27. člena ZPIZ-2 sta namreč ključna prav sporna dva dni, ki sta v potrdilu bosansko-hercegovskega nosilca zavarovanja izkazana. Pri izračun prvostopenjskega sodišča v opombi 7 obrazložitve sodbe, ki se nanaša na izračun števila dni zavarovanja tožnika v BiH v obdobju od 20. 8. 2001 do 31. 8. 2001 in od 12. 5. 2022 do 31. 5. 2022, je sodišče prve stopnje tudi zmotno uporabilo prvi odstavek 135. člena ZPIZ-2. 2
10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V okviru pravilne uporabe materialnega prava bo moralo sodišče prve stopnje v novem sojenju, tudi z ustreznim materialno procesnim vodstvom, najprej ugotoviti in pojasniti razloge za diskrepanco med podatki nosilcev zavarovanj, s čimer se še ni ukvarjalo ter nato z upoštevanjem 135. člena ZPIZ-2 presoditi ali tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
11. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da samo ne more dopolniti omenjenih bistvenih pomanjkljivosti. Če bi samo ugotavljalo relevantne okoliščine, ki še niso bile predmet presoje sodišča prve stopnje in bi vsebinsko odločilo o zadevi, bi strankam odvzelo ustavno pravico do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje. Namen pritožbenega postopka je preizkus odločitve, sprejete pred sodiščem prve stopnje. Razveljavitev sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa ne bo pomenila hujše kršitve pravice strank do sojenja v razumnem roku.
1 Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe (prvi odstavek 27. člena ZPIZ-2).
2 Da se zavarovalna doba šteje po dnevih (pri tem je potrebno izhajati iz dejstva, da se v zavarovalno dobo štejeta prvi in zadnji dan zavarovanja).