Supreme Court dismisses appeal against insurance contract terms regarding post-amendment liability limits.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to appeal a second-instance judgment. The applicant argued that new insurance law provisions unreasonably infringed upon property rights, yet the court held that insurance contracts are fixed at signing and cannot retroactively cover future legislative changes. Consequently, the court ruled that insurers may base premiums on obligations arising from the new law, rendering the constitutional challenge inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a in 367.c odst. 2: The Supreme Court may deny permission to appeal when the contested legal provisions do not create a reasonable expectation of change at the time of contract formation, thereby precluding constitutional review of such terms.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Zavarovalnica, ki sklepa zavarovalne pogodbe po uveljavitvi novele, obveznost, izvirajočo iz novele ZPIZ-2B, lahko upošteva pri višini zavarovalne premije in zavarovalne vsote.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo 23.592,12 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijano odločbo potrdilo. Odločilo je še, da tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije.
4. Tožena stranka je v predlogu zatrjevala, da določbi drugega odstavka 193. in 190.a člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) nerazumno in nesorazmerno posegata v njeno pravico do zasebne lastnine iz 33. člena in način uživanja lastnine iz 67. člena Ustave RS in sta posledično v nasprotju z Ustavo ter Vrhovnemu sodišču predlagala, da začne postopek za oceno ustavnosti 190.a in drugega odstavka 193. člena ZPIZ-2 pred Ustavnim sodiščem.
5. Vrhovno sodišče je v zadevah III Ips 51/2020 z dne 15. 2. 2021 in III Ips 52/2020 z dne 12. 3. 2021 pojasnilo, da obveznost zavarovalnice za izplačilo zavarovalnine oziroma odškodnine temelji na pogodbi o obveznem zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Obseg jamstva zavarovalnice se določa v trenutku sklenitve zavarovalne pogodbe in se odraža (v prvi vrsti) v višini zavarovalne premije. Več let po sklenjeni zavarovalni pogodbi spremenjen obseg potencialne obveznosti zavarovalnice predstavlja vidik, ki ga stranki ob sklenitvi zavarovalne pogodbe nista mogli predvideti. To pomeni, da zavarovalne pogodbe, sklenjene pred uveljavitvijo novele ZPIZ-2B, ne krijejo rizikov, nastalih kasneje z novelo ZPIZ-2B. A contrario to pomeni, da pa zavarovalnica, ki sklepa zavarovalne pogodbe po uveljavitvi novele, obveznost, izvirajočo iz novele ZPIZ-2B, lahko upošteva pri višini zavarovalne premije in zavarovalne vsote. Na podlagi navedenega po presoji Vrhovnega sodišča ne obstoji podlaga za vložitev zahteve za presojo ustavnosti 190.a in drugega odstavka 193. člena ZPIZ-2 pred Ustavnim sodiščem.
6. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožene stranke zavrnilo.
7. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).