Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep III R 19/2020 ECLI:SI:VSRS:2024:III.R.19.2020 AI generated

Supreme Court assigns bank deposit damages case to Ljubljana court, rejecting Maribor's exclusive jurisdiction claim.

Case Number VSRS Sklep III R 19/2020
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia assigned jurisdiction over a bank deposit damages claim to the District Court in Ljubljana, rejecting the District Court in Maribor's assertion of exclusive authority. The plaintiff sought compensation for early withdrawal penalties on bank deposits, arguing general tort law applied rather than the specific statute governing former holders of qualified bank obligations. The court ruled that the new statute exclusively covering qualified obligations did not apply to standard deposit contracts, thereby restoring general territorial jurisdiction rules based on the defendant's location.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 48. člen; ZPSVIKOB-1 1. člen 1. odstavek 1.; Jurisdiction over bank deposit damages claims remains with the court where the bank is domiciled, as the special statute for qualified obligations does not apply to standard deposit contracts.

Keywords

AI generated
bank deposit damages territorial jurisdiction qualified obligations ZPSVIKOB-1 ZPP territoriality bankruptcy proceedings early withdrawal penalty

Cited Legislation

AI generated
ZPP 48. člen
ZPP 25. člen 2. odstavek
ZPSVIKOB-1 1. člen 1. odstavek 1.
ZPSVIKOB-1 3. člen 1. odstavek
ZPSVIKOB-1 3. člen 3. odstavek
ZPSVIKOB-1 6. člen
ZBan-1 364. člen

Cited Case Law

AI generated
US RS št. U-I-4/20-66
US RS št. U-I-295/13
2018 prekinjen na podlagi odločbe US RS št. U-I-295/13 z dne 19.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO]

Tožnica od toženke zahteva plačilo odškodnine na podlagi splošnih pravil odškodninskega prava. V tožbi je navedla, da je z A. d. d. sklenila dve Pogodbi o deponiranju denarnih sredstev, pri čemer ji je banka v posledici Odločbe Banke Slovenije o imenovanju izredne uprave z dne 6. 9. 2013 oba depozita predčasno izplačala, in sicer zgolj s pogodbenimi obrestmi, ki so se natekle do dneva (predčasnega) izplačila, zaradi česar je bila oškodovana za razliko do pogodbeno dogovorjenih obresti do zapadlosti posameznega depozita, kot je bilo dogovorjeno v navedenih pogodbah.

ZPSVIKOB-1, ki določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, ureja le pravno podlago za odškodninsko varstvo v zvezi z izrednim ukrepom prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Ker bančni depozit tožeče stranke nima narave kvalificirane obveznosti, tožnica pa niti ne zatrjuje, da bi bila nekdanja imetnica, se za odločanje o odškodninskem varstvu zoper toženko v konkretnem primeru ne uporabljajo določbe ZPSVIKOB-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom VIII Pg 1765/2016 z dne 10. 1. 2020 odločilo, da se postopek 1 nadaljuje z dnem 19. 12. 2019 (I. točka izreka) ter da Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi (II. točka izreka).

2. Okrožno sodišče v Mariboru je sprožilo spor o pristojnosti. Meni, da je glede na tretji odstavek 3. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) in 9. člen ZPSVIKOB Okrožno sodišče v Mariboru pristojno le za odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim se uveljavlja odškodninsko varstvo po 350.a členu Zakona o bančništvu (ZBan-1). 2 V konkretnem primeru pa tožnica glede na tožbene navedbe ne uveljavlja odškodnine zaradi učinkov Odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013, na podlagi katere so prenehale določene kvalificirane obveznosti banke (delnice in podrejene obveznice, kot so taksativno naštete v odločbi), Prav tako iz njenih navedb ne izhaja, da bi bila nekdanja imetnica kvalificiranih obveznosti, ki so z omenjeno Odločbo prenehale. V konkretnem primeru je šlo za deponiranje denarnih sredstev in za predčasno izplačilo teh depozitov na podlagi 364. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2).

3. Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

4. ZPSVIKOB, na katerega se sklicuje Okrožno sodišče v Mariboru, je bil razveljavljen z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US RS) št. U-I-4/20-66 z dne 16. 2. 2023. Sprejet je bil Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB-1), ki je začel veljati 15. 6. 2024. 3

5. Iz tožbe in dopisa Okrožnega sodišča v Mariboru izhaja, da tožnica od toženke zahteva plačilo odškodnine v višini 235.266,02 EUR. Tožbeni zahtevek zoper Banko Slovenije uveljavlja na podlagi splošnih pravil odškodninskega prava (131. člen Obligacijskega zakonika (OZ) in naslednji) v zvezi s 26. členom Ustave Republike Slovenije (URS) in na podlagi 264. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). V tožbi je navedla, da je z A. d. d. sklenila dve Pogodbi o deponiranju denarnih sredstev, pri čemer ji je banka v posledici Odločbe Banke Slovenije o imenovanju izredne uprave z dne 6. 9. 2013 oba depozita predčasno izplačala, in sicer zgolj s pogodbenimi obrestmi, ki so se natekle do dneva (predčasnega) izplačila, zaradi česar je bila oškodovana za razliko do pogodbeno dogovorjenih obresti do zapadlosti posameznega depozita, kot je bilo dogovorjeno v navedenih pogodbah.

6. ZPSVIKOB-1 v 1. alineji prvega odstavka 1. člena določa, da ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerimi se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a člena ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo. Nadalje zakon v prvem odstavku 3. člena ZPSVIKOB-1 določa, da lahko nekdanji imetnik uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon, v tretjem odstavku 3. člena pa, da se ta zakon ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena. V 6. členu ZPSVIKOB-1 pa je določeno, da je za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

7. ZPSVIKOB-1 se torej nanaša na odškodninsko varstvo v zvezi z učinki odločbe Banke Slovenije, s katero so bili izrečeni izredni ukrepi prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a člena ZBan-1, ki je urejal razloge za sprejem izrednih ukrepov, in na podlagi 261.a člena ZBan-1, ki je urejal ukrep prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Izrecno je torej določeno, da ZPSVIKOB-1 ureja le pravno podlago za odškodninsko varstvo v zvezi z ukrepom prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti. Ker bančni depozit tožeče stranke nima narave kvalificirane obveznosti, tožnica pa niti ne zatrjuje, da bi bila nekdanja imetnica, se za odločanje o odškodninskem varstvu zoper toženko v konkretnem primeru ne uporabljajo določbe ZPSVIKOB-1.

8. Za odločitev o pristojnosti za odločanje v tej zadevi je treba upoštevati splošna pravila o krajevni pristojnosti po Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Na podlagi 48. člena ZPP je glede na sedež toženke za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

9. Na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.

10. Odločitev je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Postopek je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 1765/2016 z dne 16. 11. 2018 prekinjen na podlagi odločbe US RS št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, ki je v 4. točki izreka določila, da se do odprave protiustavnosti postopki na podlagi prvega odstavka 350.a člena ZBan-1 prekinejo.

2 Razveljavljeni ZPSVIKOB je v prvem odstavku 3. člena določal: "Nekdanji imetniki lahko uveljavljajo odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1 le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon."US RS je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 ugotovilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 v neskladju z Ustavo.

3 Ur. l. RS. št. 44/2024 z dne 31. 5. 2024.