Legislator Case Law & Legislation
VSM Sklep I Cp 391/2024 ECLI:SI:VSMB:2024:I.CP.391.2024 AI generated

VSM Sklep I Cp 391/2024 · Višje sodišče v Mariboru

Case Number VSM Sklep I Cp 391/2024
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrožno sodišče na Ptuju ni stvarno pristojno za sojenje v predmetni zadevi. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi ter da sodišče nadaljuje z obravnavanjem zadeve. Uvodoma povzema odločitev in razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje ter jih zavrača kot zmotne. Navaja, da judikati, na katere se sodišče sklicuje, niso uporabljivi v obravnavani zadevi. Poudarja, da je bila terjatev tožnice v osebnem stečaju nad dolžnikom - tožencem prerekana ter je bilo s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju St 1124/2023, z dne 21. 12. 2023, določeno, da mora upnik uveljavljati zahtevano terjatev. Nedvomno gre za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Skladno z določilom 8. točke drugega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je zato podana stvarna pristojnost Okrožnega sodišča na Ptuju ne glede na vrednost spornega predmeta. Ni relevantno vprašanje ali je spor povezan z gospodarsko dejavnostjo ali ne.

Legislator headnote

AI generated

VSM Sklep I Cp 391/2024 · Višje sodišče v Mariboru: Bistvo pritožbe tožeče stranke je, da gre v obravnavani zadevi za spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom, saj je tožbo vložila, ker je bila njena terjatev v stečajnem postopku prerekana 1 in jo je upnik moral uveljavljati v pravdnem postopku. Meni, da je zato podana pristojnost pristojnost okrožnega sodišča po določb 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP, ne glede na vrednost spornega predmeta.

Keywords

AI generated
opposition proceedings lack of prosecutorial standing third-party claim procedure in attachment declining of jurisdiction breach of public order protest of a negotiable instrument
AI generated
VSM Sklep R 32/2020
V obravnavani zadevi se je Okrajno sodišče v Ormožu s sklepom P 22/2018 z dne 16.
Sklep I R 66/2003
Dejstvo, da je toženec v tem postopku odvetnik, ki stranke zastopa tudi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti.
VDSS Sklep Pdp 87/2017
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da za odločanje v tem sporu ni stvarno pristojno (točka I izreka) in da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču na Ptuju (točka II izreka). Zoper sklep se pravočasno iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava po 1. odstavku 338. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pritožuje tožnik in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno sodišče v Mariboru, Zunanji oddelek na Ptuju. Tožnik ugotavlja, da tožbeni zahtevek predstavlja tipični individualni delovni spor o prenehanju delovnega razmerja in pravicah, ki iz tega delovnega razmerja, sklenjenega na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi, izhajajo. Iz sklepa VS RS opr. št. VIII R 3/2003 izhaja, da delovnopravna zakonodaja omogoča, da direktorji niso vedno samo v korporacijskem oziroma civilnopravnem razmerju z gospodarsko družbo, ker je dana pravna podlaga tudi za sklenitev delovnega razmerja. Tako je tudi v obravnavanem primeru, ker je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi. Iz tega razloga je tudi njegovo razrešitev z mesta predsednika uprave potrebno obravnavati kot individualni delovni spor. Nadalje se sklicuje na sklep VDSS opr. št. Pdp 463/2012, po katerem je spor v zvezi z odpravnino, ki je določena v individualni pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je direktor z družbo v delovnem razmerju, podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. Enako stališče pa je zavzelo tudi VS RS v sklepu opr. št. VIII R 2/2013. Ker tožbeni zahtevek izvira iz individualne pogodbe o zaposlitvi, ki jo ureja 73. člen ZDR-1 kot posebno obliko pogodbe o zaposlitvi, je potrebno spor obravnavati kot individualni delovni spor, za katerega je pristojno delovno sodišče, zato je podana stvarna in krajevna pristojnost Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanji oddelek na Ptuju. Ob tem pa je tožnik še dodajal, da toženka v roku ni podala odgovora na tožbo, zato so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
VDSS sklep Pdp 425/2011
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.
VSM Sklep II Kp 7732/2021
Sodišče prve stopnje se je s sklepom zunajobravnavanega senata I Ks 7732/2021 z dne 14.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Iz povzetega stališča izhaja, da pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da "gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom", (tožeča stranka zahteva ugotovitev v stečajnem postopku prerekane terjatve), ne zadošča za opredelitev gospodarskega spora, ker je tožena stranka fizična oseba, ki je v postopku osebnega stečaja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrožno sodišče na Ptuju ni stvarno pristojno za sojenje v predmetni zadevi.

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (tožnica) iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi ter da sodišče nadaljuje z obravnavanjem zadeve. Uvodoma povzema odločitev in razloge, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje ter jih zavrača kot zmotne. Navaja, da judikati, na katere se sodišče sklicuje, niso uporabljivi v obravnavani zadevi. Poudarja, da je bila terjatev tožnice v osebnem stečaju nad dolžnikom - tožencem prerekana ter je bilo s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju St 1124/2023, z dne 21. 12. 2023, določeno, da mora upnik uveljavljati zahtevano terjatev. Nedvomno gre za spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Skladno z določilom 8. točke drugega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je zato podana stvarna pristojnost Okrožnega sodišča na Ptuju ne glede na vrednost spornega predmeta. Ni relevantno vprašanje ali je spor povezan z gospodarsko dejavnostjo ali ne.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistvo pritožbe tožeče stranke je, da gre v obravnavani zadevi za spor, ki nastane v zvezi s stečajnim postopkom, saj je tožbo vložila, ker je bila njena terjatev v stečajnem postopku prerekana 1 in jo je upnik moral uveljavljati v pravdnem postopku. Meni, da je zato podana pristojnost pristojnost okrožnega sodišča po določb 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP, ne glede na vrednost spornega predmeta.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev, da okrožno sodišče ni stvarno pristojno za sojenje v obravnavani zadevi, oprlo na stališče sodne prakse, po kateri za postopke, ki so povezani s postopkom osebnega stečaja, določba 6. točke 483 člena ZPP, ne velja in smiselno enako, določba 8. točke drugega odstavka 32. člena ZPP. Nadalje je sodišče navedlo, da spor ni povezan z izvajanjem gospodarske dejavnosti.

6. V judikatih Vrhovnega sodišča VSRS Sodba Ips 38/2017, z dne 27.10.2016 ter VSRS Sodba II Ips 110/2018, z dne 6.6.2019 2 , dejstvo ali gre za gospodarska postopka, res ni bilo nosilni razlog. A se je v obeh zadevah Vrhovno sodišče opredeljevalo glede vprašanja ali gre za gospodarski spor, zaradi odločanja o dopustitvi revizije. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da judikata nista primerljiva z obravnavano zadevo. Iz obrazložitve obeh izhaja, da:" Spori, ki so povezani s fizično osebo, ki ni gospodarski subjekt in nad katero je začet postopek osebnega stečaja, praviloma niso povezani z gospodarsko dejavnostjo. Zato za postopke, ki so povezani s postopkom osebnega stečaja določba 6. točke 483 ZPP ne velja, če ni podan kateri od drugih razlogov iz 481. do 484. členov za uporabo pravil postopka v gospodarskih sporih."

7. Iz povzetega stališča izhaja, da pritožbeno izpostavljeno dejstvo, da "gre za spor, ki je v zvezi s stečajnim postopkom", (tožeča stranka zahteva ugotovitev v stečajnem postopku prerekane terjatve), ne zadošča za opredelitev gospodarskega spora, ker je tožena stranka fizična oseba, ki je v postopku osebnega stečaja.

8. Na podlagi navedb v tožbi ni mogoče ugotoviti, da je spor povezan z izvajanjem gospodarske dejavnosti, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje. Zato v zadevi ni podan subjektivni kriterij za opredelitev spora kot gospodarskega iz prvega odstavka 481. člena ZPP. Tudi ne gre za spor iz 482., 483. in 484. člena ZPP.

9. Pritožba se sklicuje na judikate višjih sodišč, iz katerih izhaja da gre za spor v zvezi s stečajnim postopkom v primerih, ko je terjatev v stečajnem postopku prerekana in jo zato upnik uveljavlja v pravdnem postopku. 3 A kot je obrazloženo, se za opredelitev gospodarskega spora, kriterij "v zvezi s stečajnim postopkom" ne uporablja, če gre za osebni stečaj, kot je to v obravnavanem primeru. Iz citiranih odločb višjih sodišč pa ne izhaja, da je bila pravdna stranka v osebnem stečaju.

10. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP.

1 Končni seznam preizkušenih terjatev in preizkušenih ločitvenih pravic - priloga A5 ter Sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča na Ptuju St 1124/2023 z dne 21. 12. 2023.

2 Prvostopni sklep se sicer sklicuje na zadevo VSL Sklep 199/2022, z dne 23.11.2022, slednji pa na citirana judikata Vrhovnega sodišča.

3 VSL Sklep II Cp 879/2020, I Cp 1531/2021, VSL Rg 40/2022 z dne 31. 3. 2022, II Cp 26/2022 z dne 20. 1. 2022, I Cp 153/2021 z dne 28. 9. 2021.