Administrative court dismisses free legal aid request for a chain aid application under ZBPP Art. 8(5).

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Predmet upravnega spora je odločba toženke, ki je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opravilno ševilko I U 1627/2023. Prosilec je v upravnem sporu I U 1627/2023 izpodbijal odločbo organa za BPP Upravnega sodišča RS Bpp 142/2023, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev bpp za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Predsednika Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. ROP 9/2023 z dne 3. 7. 2023. Opisano dejansko stanje po presoji sodišča pomeni, da tožnik neutemeljeno zagovarja zlorabi 8. člena ZBPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja na naroku za glavno obravnavo dne 17. 4. 2024, v postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opravilno številko I U 1627/2023, ker prošnja na podlagi pete alineje 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ni dopustna in zato posledično ni presojal izpolnjenosti pogojev za dodelitev bpp, ki so določeni v II. in III. poglavju zakona.

2. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov in zaradi očitnega kratenja pravic iz 14., 15., 22., 23. in 25. člena Ustave RS ter zaradi zlorabe 8. člena ZBPP. Navaja, da je namen zakona uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Tožnik si zaradi znanega vsesplošnega nasilništva in posledične nevzdržne socialne duševne stiske, pravice do sodnega varstva ne more uresničiti že od leta 1995 dalje. Dne 4. 8. 2023 je v poplavah izgubil ali mu je bilo uničeno še vse premično premoženje, ki mu je ostalo. Navedene nevzdržne ekonomske in psihične razmere so predvsem posledica pavšalnih in protiustavnih odločitev sodišča, s katerimi se mu že od ureditve ZBPP dalje krati pravica do socialnega varstva njegove lastnine, dedovanja, odškodnine, podjetništva, dostojanstva ter osebne in socialne varnosti. To je vidno iz izpodbijane odločbe, ki temelji na protiustavnih določbah ZBPP ter na protiustavni sodni praksi sodišča. Predlaga zaslišanje predsednice sodišča in njene zaposlene kolegice A. A. ter zahteva odpravo izpodbijane odločbe.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je odločba toženke, ki je zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS vodi pod opravilno številko I U 1627/2023. Izpodbijana odločba je utemeljena na 8. členu ZBPP, ki izrecno omejuje dodeljevanje bpp, in sicer v peti alineji določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve bpp.

6. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilec v upravnem sporu I U 1627/2023 izpodbijal odločbo organa za BPP Upravnega sodišča RS Bpp 142/2023, s katero je bila zavrnjena njegova prošnja za dodelitev bpp za sestavo in vložitev tožbe zoper sklep Predsednika Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. ROP 9/2023 z dne 3. 7. 2023. Med strankama je sporno ali prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči predstavlja tako imenovano veriženje prošnje v smislu pete alineje 8. člena ZBPP.

7. Nesporno je, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za upravni spor zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči zoper odločbo organa za BPP, ki je njegovo prošnjo za dodelitev bpp v zgoraj navedenem obsegu zavrnil. Opisano dejansko stanje po presoji sodišča pomeni, da tožnik neutemeljeno ugovarja zlorabi 8. člena ZBPP. Pravica do dodelitve bpp ni absolutna, saj se bpp lahko dodeli zgolj v primerih in pod pogoji in merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP). ZBPP pa v peti alineji 8. člena izrecno omejuje vlaganje prošenj za dodelitev bpp v upravnih sporih za dodelitve bpp. Kot je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pravilno pojasnila že toženka, se s tem preprečuje veriženje prošenj za dodelitev bpp. Toženka je tudi pravilno navedla, da v takih primerih organ za BPP ne presoja izpolnjenosti pogojev za dodelitev bpp, ki so določeni v II. in III. poglavju ZBPP (enaka ureditev je predvidena tudi za nujno in izredno BPP) in že na podlagi 8. člena tega zakona prošnjo zavrne, saj gre v takih primerih za zadeve, v katerih bpp sploh ni mogoče dodeliti. Za tak primer gre tudi v izpodbijani odločbi, zato se tožnik neutemeljeno sklicuje na neugotovljeno dejansko stanje in navaja svojo stisko in lanske poplave. Tožnik v tožbi zgolj pavšalno ugovarja kršenju 14., 15., 22., 23. in 25. člena Ustave, pri čemer nobene od navedenih kršitev ne utemelji.

8. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, tožba pa je v tem delu neutemeljena. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker pravno relevantna dejstva, na katerih temelji izpodbijana odločba, med strankama niso sporna (in sicer, da tožnik vlaga prošnjo za dodelitev bpp v upravnem sporu za dodelitev bpp, kar pa na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP ni dopustno). Da bi predlagani priči, oseba, ki je postopek vodila in oseba, ki je podpisala izpodbijano odločbo, lahko izpovedali drugače o pravno relevantnih dejstvih, tožnik niti ne omeni.