Supreme Court allows review of tax classification of cash withdrawals as business income versus hidden profit distribution.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali se dohodki zavezanca lahko opredelijo kot drugi dohodki po 11. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini, namesto kot prikrito izplačilo dobička po 1. točki četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali se dohodki zavezanca lahko opredelijo kot drugi dohodki po 11. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini, namesto kot prikrito izplačilo dobička po 1. točki četrtega odstavka 90. člena Zakona o dohodnini?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo, št. DT 4210-12943/2018-6 z dne 28. 4. 2020, s katero je Finančna uprava Republike Slovenije v obnovljenem postopku tožniku odmerila dohodnino za leto 2014 v znesku 55.719,36 EUR ter mu naložila v plačilo 23.473,90 EUR, kolikor znaša razlika med zneski odmerjene dohodnine, med letom plačanimi zneski akontacije dohodnine in tem, kar je bilo tožniku iz naslova odmere vrnjeno na podlagi prve, s to odločbo odpravljene odločbe. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT- 499-01-511/2020-3 z dne 5. 2. 2021, tožnikovo pritožbo zoper odločbo z dne 28. 4. 2020 kot neutemeljeno zavrnilo.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pritrdilo stališčem in razlogom davčnega organa tožene stranke, tožbene ugovore pa zavrnilo kot neutemeljene. Osrednje za obravnavani spor je stališče Upravnega sodišča, da je tožena stranka gotovino, ki jo je tožnik kot direktor dvignil z bančnega računa družbe in je nesporno ni porabil za namen poslovanja te družbe, pač pa zadržal zase, pravilno obdavčila kot drug dohodek tožnika po 11. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2). Tudi po prepričanju sodišča namreč tožnik ni dokazal, da je gotovino zadržal, ker je imel do družbe terjatev iz naslova posojilnega razmerja, pa tudi ne, da so dvignjena gotovinska sredstva predstavljala družbino posojilo njemu, ki se mora - ker posojila ni vrnil - obdavčiti kot prikrito izplačilo dobička po 7. točki 74. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2). V davčnem smislu gre namreč za odpust obveznosti.

3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper sodbo Upravnega sodišča vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo glede dveh pomembnih pravnih vprašanj, saj ocenjuje, da odločitev Upravnega sodišča odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Predlagani vprašanji pa sta tudi sicer širše pravno pomembni.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je presodilo, da so glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zato je predlogu predlagatelja za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP). Vrhovno sodišče je namreč v svoji sodni praksi (med drugimi tudi v sklepu v zadevi X Ips 3/2023 z dne 13. 9. 2023, na katero se v predlogu sklicuje predlagatelj), 1 že sprejelo stališče, da je treba, ko gre za vprašanje obdavčitve nadomestila, ki ga družba nameni svojemu družbeniku, vselej ugotoviti njegovo pravo ekonomsko vsebino (podlago) - če je nadomestilo na strani prejemnika, ki je fizična oseba, mogoče umestiti pod dohodek iz 1. do 5. točke 18. člena ZDoh-2, obdavčitev po 6. točki 18. člena ZDoh-2 v zvezi z tretjim odstavkom 105. člena ZDoh-2 (torej tudi kot drug dohodek po 11. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2) ni dopustna. V tem sklepu je Vrhovno sodišče tudi nadgradilo svoje stališče iz sodbe v zadevi X Ips 240/2013 z dne 20. 3. 2015 (ki jo izpostavlja tudi predlagatelj), ko je pojasnilo, da družbino nadomestilo družbeniku, ki ne temelji na formalnem pravnem poslu (in na nasprotni - ekvivalentni - obveznosti družbenika), zgolj zaradi tega manjka ni per se izvzeto iz kategorije prikritih izplačil dobička. Na podlagi obrazloženega gre torej v prvi vrsti za pravno vprašanje, ali odločitev Upravnega sodišča v okoliščinah obravnavanega primera, (ne)dopustno odstopa od navedenih stališč sodne prakse Vrhovnega sodišča.

6. Ob tem pa Vrhovno sodišče predvideva, da bo lahko presodilo tudi utemeljenost predlagateljevih trditev (ki jih izpostavlja v okviru drugega predlaganega vprašanja), da je sodba Upravnega sodišča, če sodišče ne pojasni razlogov zakaj v svoji presoji ni sledilo ustaljenim stališčem Vrhovnega sodišča, obremenjena z bistveno kršitvijo določb postopka, ki vpliva na njeno zakonitost. Tudi to stališče Vrhovnega sodišča bo nedvomno pomembno za širok krog strank v upravnih sporih in s tem tudi za bodočo sodno prakso v velikem številu primerov.

7. Ker je revizijska odločitev Vrhovnega sodišča v zvezi z dopuščenim pravnim vprašanjem pomembna tako za enotnost kot za razvoj sodne prakse na tem področju, je Vrhovno sodišče revizijo v skladu s tretjim odstavkom 367. c člena ZPP dopustilo.

1 Prim. na primer tudi odločitve Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 6/2023 z dne 20. 3. 2024 in druge.