Court allows appeal against lower court's refusal to register employee representatives on supervisory board.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za vpis članov nadzornega sveta zavrne.

[JEDRO]

Iz določbe prvega odstavka 79. člena ZSDU izhaja, da je zakonodajalec pristojnost za določitev števila predstavnikov delavcev v nadzornem svetu podelil družbenikom. Družbeniki so torej tisti, ki odločajo o tem, kakšna bo sestava nadzornega sveta, upoštevaje določbe 79. člena ZSDU, kako bo ta posloval in sprejemal odločitve. Za pravilno in zakonito delo nadzornega sveta mora biti to jasno in nedvoumno določeno v družbeni pogodbi. V kolikor družbena pogodba ne predvideva sodelovanja delavcev v nadzornem svetu družbe, delavci pa takšno zahtevo izrazijo, to družbenikom narekuje spremembo družbene pogodbe glede sestave nadzornega sveta, ki bo upošteval določbe 79. člena ZSDU.

Delavskih predstavnikov v nadzorni svet ni mogoče pravno veljavno imenovati, če in dokler njihovo sodelovanje v nadzornem svetu ni določeno in urejeno že v družbeni pogodbi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo družbenika subjekta vpisa, družbe A. d. o. o. (v nadaljevanju A. d. o. o., družbenik) proti sklepu tega sodišča Srg 2023/00000 z dne 1. 6. 2023.

2. Družbenik je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vpis članov nadzornega sveta, predstavnikov delavcev v sodni register zavrne.

3. Subjekt vpisa je na pritožbo odgovoril.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom Srg 2023/00000 z dne 1. 6. 2023 v sodni register pri subjektu vpisa B. d. o. o. (v nadaljevanju B.), vpisalo tri nove člane nadzornega sveta, predstavnike delavcev. Z izpodbijanim sklepom pa je pritožbo družbenika A. d. o. o. zavrglo. Svojo odločitev je utemeljilo z naslednjimi razlogi:

- da družbenik uresničuje svoje pravice praviloma na skupščini, ne pa v registrskem postopku,

- da družbenik nima vpliva na izvolitev in sodelovanje delavskih predstavnikov, kar je jasno razvidno iz vseh določb Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU), posebej 3. člena, ki je kogentnega značaja,

- da ZGD nima določb o sodelovanju delavcev pri upravljanju, kar pomeni, da se neposredno uporablja ZSDU,

- da so bili predstavniki delavcev tako izvoljeni s konstitutivnim učinkom in gre pri vpisu v sodni register le za publicitetni učinek,

- da v takšni situaciji lahko sodišče „dvigne obrvi“ le, če bi šlo za jasne ničnostne razloge, česar pa pritožnik ne zatrjuje,

- da kogentne določbe ZSDU pomenijo, da lahko delavci imenujejo svoje predstavnike ne glede na določbe statuta oziroma želja družbenikov,

- da torej pravni interes družbenika ni zagotovljen.

6. Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU) v prvem odstavku 79. člena določa, da se število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe določi s statutom družbe in da ne sme biti manjše od tretjine članov in ne večje od polovice vseh članov nadzornega sveta družbe.

7. Ustavno sodišče se je v odločbi U-I-302/97 z dne 15. 6. 2000 opredelilo do pomena navedene določbe v zvezi z vprašanjem, ali je ta določba kogentna v primerih, kadar družba ima nadzorni svet in zavzelo stališče, da je vedno, ko je oblikovanje nadzornega sveta obvezno, pa tudi, kadar je ta organ oblikovan z avtonomno odločitvijo delničarjev oziroma družbenikov, treba upoštevati določbo prvega odstavka 79. člena ZSDU. 1 Ocenilo je, da je sodelovanje delavcev pri upravljanju preko predstavnikov v organih družbe eden od primernih in dopustnih načinov uresničevanja pravice do soodločanja. Navedlo tudi je, da je pravica do imenovanja delavskih predstavnikov v nadzorni svet pravica in ne dolžnost delavcev. Te zato brez zahteve delavcev družbi ni treba uresničevati.

8. Iz zapisnika volilne komisije B. o poteku volitev v svet delavcev in nadzorni svet družbe z dne 10. 5. 2023 izhaja, da so delavci v nadzorni svet B. kot predstavnike delavcev izvolili C. C., D. D. in E. E. Družbena pogodba B. nima določb o številu predstavnikov delavcev v nadzornem svetu. V 14. členu določa, da ima nadzorni svet 5 članov, v 16. členu pa, da člane nadzornega sveta izvoli skupščina. V družbeni pogodbi je torej določeno, da nadzorni svet sestavljajo le predstavniki družbenikov.

9. V danem primeru se torej zastavlja vprašanje, ali v primeru, ko družbena pogodba ne predvideva sodelovanja predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, delavci lahko imenujejo svoje predstavnike na podlagi ZSDU. Odgovor na navedeno vprašanje je treba iskati v samem zapisu prvega odstavka 79. člena ZSDU, po katerem se število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu določi s statutom družbe oziroma z družbeno pogodbo. 2 Iz navedene določbe izhaja, da je zakonodajalec pristojnost za določitev števila predstavnikov delavcev v nadzornem svetu podelil družbenikom. Družbeniki so torej tisti, ki odločajo o tem, kakšna bo sestava nadzornega sveta, upoštevaje določbe 79. člena ZSDU, kako bo ta posloval in sprejemal odločitve. Za pravilno in zakonito delo nadzornega sveta mora biti to jasno in nedvoumno določeno v družbeni pogodbi. V kolikor družbena pogodba ne predvideva sodelovanja delavcev v nadzornem svetu družbe, delavci pa takšno zahtevo izrazijo, to družbenikom narekuje spremembo družbene pogodbe glede sestave nadzornega sveta, ki bo upošteval določbe 79. člena ZSDU.

10. Ker o številu predstavnikov delavcev v nadzornem svetu odločajo družbeniki, bi bilo z imenovanjem delavcev v nadzorni svet družbe na podlagi zakona samega nedopustno poseženo v njihove upravljavske pravice. Poleg tega bi ostala odprta vrsta vprašanj glede poslovanja nadzornega sveta.

11. Iz navedenega izhaja, da delavskih predstavnikov v nadzorni svet ni mogoče pravno veljavno imenovati, če in dokler njihovo sodelovanje v nadzornem svetu ni določeno in urejeno že v družbeni pogodbi.

12. Stališče sodišča prve stopnje, da kogentne določbe ZSDU pomenijo, da lahko delavci imenujejo svoje predstavnike ne glede na to, da družbena pogodba ne določa števila predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, je v teoriji sicer nakazano kot eno izmed možnih stališč oziroma razlag prvega odstavka 79. člena ZSDU, 3 ki pa ji iz zgoraj navedenih razlogov ni mogoče slediti. Pravica delavcev do sodelovanja v nadzornem svetu družbe je zakonska pravica, ki jo je družba dolžna spoštovati, kar pa še ne pomeni, da jo delavci lahko uresničujejo ne glede na to, da to v družbeni pogodbi ni urejeno.

13. Ker imajo delavci v skladu z določbami 78. in 79. člena ZSDU pravico sodelovati v nadzornem svetu družbe, ni pa to tudi njihova dolžnost, in ker zakon daje pooblastilo družbenikom, da določijo število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe z družbeno pogodbo, v kateri uredijo sestavo nadzornega sveta, način njegovega dela in odločanja, tudi ni mogoče slediti stališču, da vsebino družbene pogodbe, ki ne določa števila predstavnikov delavcev v nadzornem svetu, nadomeščajo kogentne določbe ZSDU v delu, ki določa najmanjše število delavskih predstavnikov v nadzornem svetu, v kolikor sodelovanje delavcev v nadzornem svetu ni določeno v družbeni pogodbi.

14. Čeprav so torej v danem primeru delavci subjekta vpisa izvolili predstavnike delavcev v nadzorni svet družbe, teh ni mogoče vpisati v sodni register in ne morejo začeti opravljati svoje funkcije. 4

15. Iz zgoraj navedenega izhaja, da je bilo z odločitvijo sodišča prve stopnje, da se v sodni register pri subjektu vpisa B. vpišejo trije novi člani nadzornega sveta, predstavniki delavcev, neposredno poseženo v pravico družbenikov, da določijo število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu družbe in upoštevaje navedeno uredijo njegovo poslovanje. S tem je bilo poseženo tudi v njihov pravni položaj, ki ga imajo kot družbeniki subjekta vpisa. Pritožnik zato ima pravni interes za pritožbo zoper sklep o vpisu članov nadzornega sveta v sodni register. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno njegovo pritožbo neutemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.

16. Ker za vpis članov nadzornega sveta, predstavnikov delavcev, glede na zgoraj navedeno niso izpolnjeni materialnopravni pogoji (4. točka prvega odstavka 34. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlog za vpis članov nadzornega sveta, predstavnikov delavcev, zavrnilo (4. točka 39. člena ZSReg v zvezi s 3. točko prvega odstavka 40. člena ZSReg).

17. Če sodišče druge stopnje spremeni sklep registrskega sodišča o vpisu in zavrne zahtevek za vpis v sodni register, vpiše registrsko sodišče izbris opravljenega vpisa (tretji odstavek 40. člena ZSReg).

18. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 in 19. členom ZSReg).

1 Prim. tudi Saša Prelič in ostali, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 368.

2 V 79. členu ZSDU je še določeno, da število predstavnikov delavcev v nadzornem svetu ne sme biti manjše od tretjine članov in ne večje od polovice vseh članov nadzornega sveta družbe, da za predstavnika delavcev v nadzornem svetu ne more biti izvoljena v družbi zaposlena oseba, ki po tem zakonu nima pravice voliti in biti izvoljena v svet delavcev, da predstavnik delavcev v nadzornem svetu ne more biti predsednik tega organa, da ima svet delavcev pravico imenovati tudi predstavnika delavcev v komisije nadzornega sveta in da predstavnike delavcev, ki so člani nadzornega sveta oziroma njegovih komisij, izvoli in odpokliče svet delavcev in s tem seznani skupščino družbe.

3 Prim. Valentina Franca, Anja Strojin Štampar, Delavski predstavniki v organih vodenja in nadzora družb z omejeno odgovornostjo, Delavci in delodajalci, št. 4, 2019, strani 515-527.

4 Prim. Borut Bratina, Število in sestava članov nadzornega sveta, Pravna praksa št. 25, 1997, stran 10-11.