Supreme Court dismisses appeal against annulment of debtor's acts due to objective insolvency proven by failed execution.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnika sta upnika, starša toženca dolžnika, ki tožnikoma dolgujeta pravdne stroške, priznane na podlagi sodbe, izdane v drugem postopku. Dolžnika sta s pogodbo o preužitku na svojega sina - toženca prenesla vse svoje premičnine in nepremične. Ker naj bi s tovrstnim razpolaganjem škodovala upnikoma, sta slednja vložila predmetno tožbo na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj. Še prej sta na podlagi navedene sodbe predlagala izvršbo (na pokojnini dolžnikov, ker drugega premoženja nista imela več) in bila delno uspešna pri poplačilu svojih terjatev.

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku; ugotovilo je, da je pogodba o preužitku brez učinka do prvega tožnika do višine njegove terjatve in do druge tožnice v višini njene terjatve, zmanjšane za delna poplačila terjatve na podlagi sklepa o izvršbi, in dopustilo izvršbo na nepremičnine (poplačilo tožnikov s prodajo nepremičnin), ki so s pogodbo zajete.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo. Enako kot sodišče prve stopnje je presodilo, da sta tožnika dokazala obstoj objektivne neplačevitosti dolžnikov s tem, ko sta zoper dolžnika vložila predlog za izvršbo, v izvršilnem postopku pa se je izkazalo, da dolžnika nimata rubljivih predmetov in da je edino izvršilno sredstvo izvršba na pokojnino, s katerim pa je možnost poplačila terjatve tožnikov resno ogrožena. Dolžnika namreč prejemata nizki pokojnini, zato je rubljiv zgolj manjši znesek (v letu 2021 je znašal za oba dolžnika skupaj 156,62 EUR), ki ne zadošča niti za poplačilo nateklih letnih zakonskih zamudnih obresti (ki so samo za terjatev druge tožnice znašale 248 EUR). Tekoča izvršba je torej neučinkovita in resno ogroža možnost tožnikov za poplačilo. Poplačila terjatve praktično ni in ni izgledov, da bo terjatev poplačana v doglednem času. Tožnika druge možnosti za poplačilo svoje terjatve, kot sta se je poslužila z izvršbo, nimata. Prav tako ne obstaja možnost, da bi uspela s poplačilom na kakršen koli drug način. Dodalo je, da bi toženec lahko uspel zoper dokaz tožnikov o neplačevitosti dolžnikov z dokazom, da imata dolžnika dovolj sredstev za poplačilo terjatve tožnikov, česar pa ni niti trdil.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednje vprašanje: Ali je podana objektivna neplačevitost dolžnikov kot temeljni predpogoj za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, če dolžnika upniku obročno odplačujeta dolg v manjših zneskih, torej odplačujeta dolg "s težavami"? Navaja, da je objektivna neplačevitost dolžnikov na splošno podana, kadar je neuspešna izvršba na dolžnikovo premoženje (prim. VSL I Cp 736/2013). Kot dokaz zanjo pride v poštev predvsem dejstvo, da je bila delno ali v celoti neuspešna izvršba denarne terjatve na dolžnikovo premoženje (prim. VSL sodba II Cp 700/2013). Poudarja, da izvršba denarne terjatve na premoženje dolžnikov ni bila v celoti neuspešna, saj sta, navkljub sklenjeni pogodbi o preužitku, razpolagala z zadostnim rubljivim premoženjem, da bi relativno v doglednem času lahko dosegla celotno poplačilo dolga do tožečih strank. Sklicuje se na sodno prakso (VSL I Cp 3679/2011, I Cpg 521/2013) in pravno teorijo, iz katerih izhaja, da če obstaja možnost, da upnik uspe s poplačilom na kakršenkoli drug način, tudi s težavami, pogoji za izpodbijanje dolžnikovih dejanj niso podani. Pogoj objektivne neplačevitosti dolžnikov ni podan, zato je sprejeta odločitev materialnopravno zmotna.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).