Appeal dismissed; claimant must substantiate changed circumstances after a final fee waiver decision.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's request to overturn the first-instance court's rejection of a fee waiver application. Although the appellant argued that new circumstances, such as residing in a nursing home, existed over a year after the initial decision, the court found no substantiated evidence of changed material conditions. The court ruled that the appellant failed to prove new facts distinct from those already established, rendering the second request for fee relief inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZPP 319. odst. 2; ZIZ 15. člen: A party must substantiate changed circumstances in a subsequent fee waiver request following a final decision, and the time elapsed between decisions is not legally decisive.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Stranka mora po že pravnomočni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, v kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti tiste spremenjene okoliščine, torej okoliščine, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene, in ki bi upravičevale taksno oprostitev, pri čemer časovna oddaljenost med že pravnomočnim odločanjem in ponovnim odločanjem o taksni oprostitvi ni pravno odločilna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodne takse.
2. Dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožbeno izpodbija sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), kot to navaja v uvodu. Sodišču druge stopnje predlaga, da sklep sodišča prve stopnje spremeni, podredno razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Navaja, da je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 6. 9. 2022 presojalo materialni položaj dolžnika do 6. 9. 2022, sedanji predlog dolžnika, ki je bil popoln dne 18. 9. 2023, pa je vložil več kot leto dni po odločanju o prvem predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Že glede na časovno oddaljenost od odločanja o prvem predlogu za oprostitev plačila sodne takse bi moralo sodišče o ponovnem predmetnem predlogu odločiti vsebinsko, ne pa ga zavreči. Ni mogoče trditi, da dolžnik ni navedel nobenih novih okoliščin, saj se kot del njegovih navedb šteje tudi izpolnjen obrazec, v katerem je navedel, da se trenutno nahaja v Domu za ostarele ... in da prejema dodatek za pomoč in postrežbo, kar ni bilo upoštevano ob prvem odločanju v sklepu z dne 6. 9. 2022, sodišče pa se do teh okoliščin ni opredelilo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče mora med postopkom vse čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo (drugi odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je že pravnomočna odločitev o zavrnitvi dolžnikovega predloga za oprostitev plačila sodnih taks (sklep sodišča prve stopnje z dne 6. 9. 2022 z zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 262/2022 z dne 27. 10. 2022), dolžnik pa v novem tovrstnem predlogu z dne 25. 7. 2023 in v njegovi dopolnitvi z dne 18. 9. 2023 ni niti zatrjeval niti dokazoval, da obstajajo nove spremenjene okoliščine, ki bi upravičevale oprostitev plačila sodnih taks. Zato je skladno z drugim odstavkom 319. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (nov) predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks z dne 25. 7. 2022 zavrglo.
6. Pravilno je pojasnilo, da mora stranka po že pravnomočni odločitvi o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, v kasnejšem tovrstnem predlogu substancirano pojasniti tiste spremenjene okoliščine, torej okoliščine, ki bi bile drugačne od tistih, ki so bile v postopku že ugotovljene, in ki bi upravičevale taksno oprostitev, pri čemer pritožbeno izpostavljena časovna oddaljenost med že pravnomočnim odločanjem in ponovnim odločanjem o taksni oprostitvi ni pravno odločilna.
7. Pritrditi je sicer dolžniku, da je v novem predlogu za oprostitev plačila sodne takse navedel, da se trenutno nahaja v Domu za ostarele ..., in da prejema dodatek za pomoč in postrežbo. Kljub temu pa je, tudi ob upoštevanju, da je sodišče pri prvem odločanju ugotovilo, da dolžnik živi sam v svojem gospodinjstvu, da njegov povprečni mesečni neto prihodek znaša 294,78 EUR, da se nepremičnina, ki predstavlja njegov dom, v presežku, ki znaša 60.432,00 EUR, upošteva kot njegovo premoženje, in da ima tudi druge nepremičnine, v katerih ne živi, in je njihova skupna vrednost ocenjena na 244.144,00 EUR, pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik v novem predlogu ni substancirano zatrjeval novih okoliščin, ki predstavljajo spremembo pravno pomembnih okoliščin njegovega premoženjskega stanja v primerjavi s predhodnim odločanjem, in ki bi utemeljevale vsebinsko odločanje o predlagani taksni oprostitvi.
8. Iz navedenih razlogov je sodišče prve stopnje dolžnikov (nov) predlog za oprostitev plačila sodne takse z dne 25. 7. 2023, ob upoštevanju drugega odstavka 319. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, utemeljeno zavrglo.
9. Sodišče druge stopnje je skladno z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi. Kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, ni zasledilo.
10. Dolžnik sam krije svoje pritožbene stroške, ki mu jih upnik ni povzročil neutemeljeno, ker s pritožbo ni bil uspešen (šesti odstavek 38. člena ZIZ).