Supreme Court dismisses appeal for admissibility regarding costs and substantive merits in medical malpractice case.

I. Predlog se v delu, s katerim se izpodbija odločitev o stroških postopka, zavrže.

II. V preostalem se predlog zavrne.

[JEDRO]

Sklep o stroških ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije v tem delu kot nedovoljen zavrglo.

V preostalem delu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica trdi, da če bi (v času sodnega postopka že pokojni) zdravnik, ki je pri tožencu opravljal kolonoskopije, to korektno opravil in pravočasno (dve leti prej) postavil diagnozo raka debelega črevesja, bi nastala manjša škoda na njenem zdravju. Od toženca je zahtevala povrnitev premoženjske škode (iz naslova izgubljenega dohodka – manjše plače zaradi bolniške odsotnosti) in nepremoženjske škode zaradi t. i. zdravniške napake. Predlog za dopustitev revizije glede prve je bil zavrnjen II DoR 77/2021, tokrat je predmet odločanja pravnomočna odločitev glede druge. Višje sodišče je namreč odločitev o njej v prejšnjem sojenju razveljavilo zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da gre za katastrofalno škodo.

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku razsodilo, da je toženec dolžan plačati tožnici odškodnino za nepremoženjsko škodo v višini 110.000 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, tožbeni zahtevek pa zavrnilo le za zakonske zamudne obresti od zneska 105.000 EUR pred 16. 4. 2019 in od zneska 5.000 EUR pred 12. 6. 2019. Razlogi se osredotočajo izključno na odmero odškodnine, ki pa jih ne povzemam.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali je sodišče v ponovljenem postopku kršilo načelo prepovedi reformatio in peius z določitvijo višje odškodnine, kot je bila ta tožnici prisojena v prvem postopku, zoper sodbo pa je podala pritožbo le ena stranka? 2. Ali je sodišče v ponovljenem postopku, ko je višje sodišče tožečo stranko opozorilo, da ne gre za t. i. katastrofalno škodo, razpravljajoča sodnica s pozivom tožnici k dopolnitvi zahtevka, kršila materialnopravno vodstvo v smislu določila 285. člena ZPP? 3. Ali materialno procesno vodstvo sodišča, podano po prvem naroku za glavno obravnavo, sanira prekluzijo stranke? 4. Ali je lahko izostanek tožene stranke pri podaji ugovora preskope trditvene podlage saniral prekluzijo tožeče stranke pri podaji ustrezne trditvene podlage v zvezi z nepremoženjsko škodo? 5. Ali je dopustno, da izvedenec v svojem mnenju razširi oziroma utemelji pomanjkljivo trditveno podlago tožeče stranke o višini nepremoženjske škode? 6. Ali je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je ob skopi trditveni podlagi o višini nepremoženjske škode upoštevalo zaključke izvedenca in dopustilo, da je slednji podal obširne navedbe o posamezni obliki nepremoženjske škode, katere tožnica pred mnenjem ni podala? 7. Ali trditvena podlaga tožeče stranke o višini zahtevka za nepremoženjsko škodo, ob usmerjenosti dokazovanja v temelj tožbenega zahtevka, ni podvržena prekluziji? 8. Ali je bila v konkretnem primeru tožnici prisojena primerna in pravična odškodnina iz naslova posameznih postavk nepremoženjske škode? 9. Ali je zaradi delnega neuspeha tožeče stranke v pravdi moč opustiti presojo uspeha strank pri izračunu priznanih stroškov?

5. Predlog v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških postopka, ni dovoljen, v preostalem pa ni utemeljen.

6. Toženec z zadnjim postavljenim vprašanjem izpodbija odločitev sodišč nižjih stopenj glede stroškov pravdnega postopka. Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), je sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP predlog za dopustitev revizije v tem delu kot nedovoljen zavrglo.

7. Kar zadeva preostali del predloga (glede 1. - 8. postavljenega vprašanja) pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).